Tiskane izdaje
Greenspana so v odboru za vladne reforme in nadzor predstavniškega doma ameriškega kongresa zaslišali skupaj s predsednikom komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) Christopherjem Coxom in nekdanjim finančnim ministrom ZDA Johnom Snowom. Odbor, ki ga vodi demokrat iz Kalifornije Henry Waxman, skuša ugotoviti vzroke za izbruh najhujše finančne krize v ZDA po veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Po zaslišanju vodij investicijskih bank in bonitetnih agencij so imeli kongresniki v četrtek pred sabo regulatorje.
Greenspan priznal pomanjkljivost svoje življenjske vere v ideologijo prostega trga
Waxman je trem pričam povedal, da so kot regulatorji trgov prispevali k izbruhu krize, ker so verjeli v nezmotljivost trgov brez državnih regulacij. Waxman je Greenspana pripravil do tega, da je priznal pomanjkljivost svoje življenjske vere v ideologijo prostega trga. "Ne vem, kako bistveno in trajno je tole spoznanje, ki me je zelo pretreslo, ker sem 40 let verjel, da stvar deluje," je med drugim povedal Greenspan.
Cunami, ki pride enkrat v 100 letih
Predhodnik Bena Bernankeja na čelu Feda je pod udarom kritikov, da v začetku desetletja ni zvišal obrestnih mer oz. jih je predolgo časa pustil prenizke, kar je prispevalo k eksploziji stanovanjskega trga. Prav tako ni uporabil pooblastila Feda, da omeji izdajanje novih vrst hipotek, kot so drugorazredne, katerih propadanje je povzročilo krizo.
Kongresniki so ga soočili z lastnimi izjavami v času nepremičninskega razcveta, ko je zanikal verjetnost kolapsa cen nepremičnin na nacionalni ravni in Greenspan se je opravičeval, da tega ni predvidel, ker se ZDA še niso soočile s takšno krizo, ki jo je poimenoval "cunami, ki pride enkrat v 100 letih".
Greenspan je priznal, da je verjel, da bodo banke ravnale v lastnem interesu in same zaščitile vlagatelje ter svoje premoženje. Po njegovih besedah je šlo za napako v gospodarskih modelih, ki se uporabljajo za napovedovanje prihodnosti. Ti modeli so menda upoštevali le zadnji dve desetletji, ki sta bili desetletji "navdušenja".
Potem ko je priznal, da tudi sam ni pričakoval tega, kar se je zgodilo, pa je krivil tudi vlagatelje, ki so na veliko kupovali vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekami, ne da bi jih skrbelo, da lahko pride do padanja cen stanovanj in hiš. Greenspan je dejal, da ne ve, kako se lahko sedaj v ZDA izognejo porastu odpuščanj in brezposelnosti, napovedal pa je tudi padec porabe. Po njegovih besedah je nujni pogoj za končanje krize stabilizacija cen hiš in stanovanj, do česar pa ne bo prišlo še več mesecev.
"Ali bo šel kdo tudi sedet?"
Kongresniki so Greenspana skupaj z drugima dvema spraševali, kako zagotoviti, da se kaj takšnega več ne ponovi. Greenspan je dejal, da bodo regulativne reforme koristne, vendar pa nemudoma dodal, da bodo pomenile manj kot samoregulacija trga, do katere menda že prihaja. Greenspan je prepričan, da bo v prihodnje prišlo do večje stopnje samoomejevanja.
Na vprašanja v smislu: "Ali bo šel kdo tudi sedet?", pa so bili trije "modri" zadržani. Cox je priznal, da je verjetno kdo v tej godlji tudi prelomil zakone, vendar pa menil, da čiščenje s pomočjo pravosodja ni "idealno", ampak je potrebno iz vsega skupaj potegniti nauk in preprečiti ponovitev.
Kongresni republikanci so na demokratske napade na njihovo vero v prosti trg ponovno odgovorili, da sta bila glavna krivca za krizo kvazidržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac, za kateri demokrati niso dovolili večjih regulacij. Waxman je o tem povprašal tudi tri priče, ki so po vrsti priznali, da ti podjetji nista bili krivi za krizo, ampak sta k njej prispevali.
