Tiskane izdaje
Ljubljana – Glede digitalnega oddajanja komercialnih televizijskih programov se znova zapleta. Po lanskem sporu med RTV Slovenija in Pro plusom (Pop TV, Kanal A in TV Pika) glede cene oddajanja v multipleksu (naboru digitalnih programov) nacionalke in po odhodu TV3 iz tega multipleksa, zdaj s takim dejanjem grozi še Pro plus. S 1. marcem se mu namreč izteče pogodba z RTVS in hkrati tudi obdobje t. i. razumne cene, ki jo je potrdila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek). V Pro plusu si želijo, da bi del stroškov povrnila država, ki pa tega ne sliši. Skrajšanje obdobja hkratnega oddajanja analognega in digitalnega prizemnega televizijskega signala pa zaradi različnih zamud ni posebej verjetno.
Apek je RTV Sloveniji kot operaterju s pomembno tržno močjo lani naložil, naj pripravi razumno ceno za oddajanje televizijskih programov, ki začasno gostujejo v njegovem omrežju. Ta cena, približno 6500 evrov na program na mesec, velja do 1. marca. Po tem datumu po pojasnilih z Apeka ni pravne podlage za podaljševanje razumne cene. Notrificirati jo mora namreč evropska komisija, ki bi ji bilo težko pojasniti, zakaj je še potrebna. Apek tudi meni, da to ne more biti razlog za konec oddajanja programov Pro plusa v digitalni tehniki. »Tako ali drugače se bodo morali soočiti z realnimi stroški digitalnega oddajanja,« so prepričani v regulatorju trga.
S Pro plusa so nam odgovorili, da po 1. marcu najverjetneje ne bodo več oddajali digitalno. Ne strinjajo se namreč s plačevanjem stroškovno naravnane cene, čeprav je RTV Slovenija (oz. njena enota Oddajniki in zveze) sploh še ni določila. »RTV Slovenija res še ni določila cene po prvem marcu in prav zato ne moremo privoliti v podaljšanje pogodbe pod nedefiniranimi pogoji,« pravijo v Pro plusu. Vendar je ta odgovor nelogičen, saj niti ne poznajo cene niti se z RTVS o novih pogojih še niso pogovarjali. Nacionalki pa bo stroškovno naravnano ceno znova potrdil Apek, kjer menijo, da bo verjetno precej nižja od prvotnih ocen. Lani je bila stroškovna cena RTVS približno petkrat višja od razumne.
V Pro plusu so že lani zagrozili, da bodo premislili o digitalnem oddajanju, če svoje ne bo naredila tudi država. Tokrat so zahtevo ponovili. »Radi bi oddajali digitalno, vendar pod sprejemljivimi pogoji. V obdobju sočasnega oddajanja pričakujemo aktivno vlogo države pri sofinanciranju projekta digitalizacije, ne pa preložitev celotnega bremena na televizije,« so neomajni. A hkrati dodajajo: »Seveda razumemo, da se ob prenehanju analognega oddajanja na trgu vzpostavi tržna cena za digitalno oddajanje.« Toda država ne namerava sofinancirati digitalnega oddajanja. Znano je stališče direktorja direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu Matjaža Janše, da je interesentov za digitalno oddajanje dovolj. V resnici zdaj na prosto mesto v multipleksu čaka TV3, ki naj bi mu bilo žal, da ni več del te zgodbe. Dovoljenje za digitalno oddajanje pa ima še nekaj drugih televizijskih hiš. Take peripetije pa ne koristijo uspešnemu prehodu na digitalno oddajanje, saj ministrstvo zamuja s promocijsko kampanjo in z začetkom izdajanja nalepk za ustrezno opremo. Brez gledalcev s sprejemniki pa tudi ne more biti govor o skrajševanju prehodnega obdobja.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
