Strah in negotovost zdaj odločilno vplivata na dogajanje v finančnem svetu, zato je dobrodošel vsak korak, ki ima za cilj umirjanje panike. Razumljivo je, da je tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec znova poudaril, da so slovenske banke stabilne in da se pri nas, kljub pretresom v tujini, ne dogaja nič dramatičnega.
Razmere so pri nas resda boljše kakor v ZDA, kjer imajo banke zdaj menda toliko slabe aktive kot pri nas pred sanacijo v začetku 90. let. Toda omajano zaupanje varčevalcev, ki dvigajo depozite in jih baje pospešeno selijo v žlahtne kovine in druge otipljive naložbe, bi morala odhajajoča vlada čim prej utrditi z jasnim sklepom. Lahko tudi takšnim, da bo država neomejeno jamčila za vse hranilne vloge. Če so naše banke res tako trdne, kakor nam te dni zagotavljata finančni minister in guverner, bodo namreč stroški takšne odločitve obratno sorazmerni s pridobljenim zaupanjem varčevalcev.
Sicer pa je treba opozoriti še na en guvernerjev poudarek: famozna »odprava« plačnih nesorazmerij je lahko po njegovem »celo največja napaka odhajajoče vlade, saj ni ničesar odpravila, samo povečala je proračunske izdatke za nekaj sto milijonov evrov. Tu čaka novo vlado precej dela, da bo vzpostavila sistem, ki ne bo imel vgrajenega avtomatičnega inflacijskega mehanizma.« Guverner Kranjec je to seveda povedal kot varčen ekonomist, in ne kot politik - lahko pa iz njegove izjave potegnejo poduk prav tisti politiki, ki si zdaj podajajo osnutek nove koalicijske pogodbe.