Ljubljana – Občinstvo za okroglo mizo z naslovom Interventna plačilna in insolvenčna zakonodaja – zagon ali nova zavora? ni bilo številno; bilo približno 50 ljudi, v razpravi jih je poleg uvodničarjev sodelovalo pet ali šest. Pogovor se je že krepko prevesil čez polovico, ko je dobila besedo Mateja Vraničar z ministrstva za finance. Drugače pa se je razprava kmalu obrnila v pogovor o razmerah v gradbeništvu. Predsednik združenja podizvajalcev Miro Požar ne verjame več besedam, da se nič ne spremeni, in je dejal: »Novinarji boste nekaj napisali in karavana gre naprej.«
»V gospodarski zbornici do pozivov obrtne zbornice k državljanski nepokorščini nismo bili le zadržani, ampak smo jo tudi poskušali odvrniti od tega, ker z njo le poglabljamo šibkost pravne morale,« je za uvod v popoldanski pogovor povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Uvodna predavanja o zakonih za boljšo plačilno disciplino so poleg Alenke Avberšek, ki je povzela zbornično statistiko o plačilnih rokih, napisali člani zbornice in zaposleni v njej: samostojna pravna svetovalka v zbornici Polona Fink je povzela nove zakone, o katerih bo odločal še državni svet, Mitja Melanšek iz družbe z omejeno odgovornostjo Coface, ki se ukvarja z bonitetnimi ocenami in izterjavo, je s svojimi utemeljitvami spodbijal obvezni pobot, kakršnega si je zamislilo ministrstvo za finance, Nevena Tea Gorjup iz družbe Nevija, med drugim stečajna upraviteljica, je zelo podrobno govorila o vzvodih države za učinkovitost insolvenčnih postopkov. Po njenem mnenju mora vlada nujno spremeniti zakon o finančnem poslovanju, da bodo insolvenčni postopki učinkoviti in v korist upnikov.
Ostra do določanja
plačilnih rokov
Med predstavniki izbranih podjetij, ki jih je zbornica povabila, naj na okrogli mizi povedo svoje mnenje o novih zakonih za boljšo finančno disciplino, je bila direktorica finančne službe v družbi Gorenje Jožica Turk ostra do plačilnih rokov in obveznega pobota po novem zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih. Pogodbeni plačilni rok je po njenih besedah pravica podjetja, da svojim strankam omogoči tudi daljši rok plačila, v obvezni pobot pa sploh ne verjame: »Pri obveznem pobotu morajo biti terjatve in obveznosti med seboj usklajene, ali so usklajene na ravni Slovenije.« Lastnik družinskega podjetja Ist Jože Vencelj je tudi tokrat pripovedoval, kako iznajdljivo znajo dolžniki izigrati postopke izvršbe, ker jim sistem pač omogoča, da se igrajo s svojimi upniki.
O obveznem pobotu: Napisali ste zakon, ki ničemur ne služi
Marija Jurkič iz Kovinotehne MKI je dolgo in zaskrbljeno pripovedovala, kako se pogosto znajdejo med svojimi dobavitelji, ki jim morajo plačati, in svojimi naročniki, ki ne plačujejo. Meni, da so gradbeništvu izjemno škodo naredila prav javna naročila, pri katerih je temeljno merilo najnižja cena. Lastnik male družbe RB Consulting Rudi Bric je hotel govoriti o prednostih obveznega pobota, a ni naletel na prava ušesa. V razpravo se je vključil Viljem Bevk, ki je prišel na okroglo mizo kot prosti strelec, kakor je povedal: z likvidnostjo se ukvarja že 50 let, zdaj posebej s terjatvami. Mateji Vraničar oziroma ministrstvu za finance je v povezavi z obveznim pobotom povedal: »Napisali ste zakon, ki ničemur ne služi.« Potem je le prišla do besede tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je ugovarjala vsem mogočim očitkom o novih zakonih in spomnila: »Zakoni sploh ne bi bili potrebni, če bi delovala poslovna etika.« Še ko je govorila, smo slišali medklic ... in če bi delovala sodišča ..., potem pa ni utegnila kaj dosti več povedati, ker jo je klicatelj iz ozadja, izvršni direktor Datalaba Andrej Mertelj, prekinil, spomnil, da je v domu gospodarstva, in jo pozval, naj bo spoštljiva do gospodarstva, roke, ki hrani državo, čeprav nismo slišali, da bi o tem povedala kaj slabega: »Država nam ne omogoča poplačila terjatev. Danes smo tu zato, ker ne delujejo sodišča in množica podsistemov, ki bi jih morala država zagotavljati.«
V bran novim zakonom za boljšo plačilno disciplino se je postavil še gost poslanec Bogdan Čepič iz Pahorjeve SD, ki je omizje spomnil: »Likvidnostne težave gospodarstva so tako velike, da je bilo treba ukrepati. Nič niste povedali, kaj bi bilo boljše od obveznega pobota, ki je bil pač izhod v sili.«