GZS: Omejitve potrebne, a ne v skrajnost

Gospodarska zbornica Slovenija se je že odzvala na predlog zakona o managerskih plačah, ki ga je minister Lahovnik poslal v medresorsko usklajevanje. Menijo, da je potrebna neka omejitev v rasti managerskih plač, a ta ne more iti v skrajnosti.

Objavljeno
20. oktober 2009 14.14
Ti. Kr./STA
Ti. Kr./STA
Ljubljana - V podjetjih v državni lasti in tistih, ki prejemajo državne pomoči, je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) gotovo potrebna neka omejitev v rasti managerskih plač, a ta ne more iti v skrajnosti. Tako so se na zbornici odzvali na predlog zakona o prejemkih poslovodstva v družbah v lasti države in lokalnih skupnosti, ki je v medresorskem usklajevanju.

Kot so danes pojasnili na GZS, omejitev rasti managerskih plač ne more iti v skrajnosti, ko bi bili strokovnjaki in managerji, ki so za vodenje podjetij potrebni oz. nepogrešljivi, plačani kot državni uradniki.

Negativne posledice za managerje in strokovnjake, ki s svojim znanjem konkurirajo v evropskem ali svetovnem merilu, na GZS vidijo v zelo verjetnem begu možganov, najmanj pa v bistveno zmanjšani motivaciji za delo v najtežjih pogojih poslovanja.

"Ukrep v teh okvirih bi bilo smiselno zato omejiti na čas krize oz. čas prejemanja državne pomoči, v teh sistemih pa poiskati še številne druge možnosti za optimiranje poslovanja in stroškov," poudarjajo na GZS.

Predlog zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in lokalnih skupnosti je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik v ponedeljek poslal v medresorsko usklajevanje.

Po predlogu morajo prejemki direktorjev spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe ter biti v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe. Direktor bo upravičen do fiksne bruto plače, katere večkratnik do povprečne bruto plače v dejavnosti oz. gospodarstvu bo določila vlada z uredbo. Poleg tega bo lahko upravičen tudi do variabilnega prejemka, ki pa ne bo smel preseči 20 odstotkov izplačanih bruto plač v poslovnem letu.

Predlog zakona poleg tega prepoveduje udeležbo direktorja pri dobičku, prav tako bo prepovedano nagrajevanje direktorja v obliki delnic ali raznih delniških opcij. Če bo sam odstopil, ne bo upravičen do odpravnine, prav tako ne v primeru hujših kršitev obveznosti, izreka nezaupnice na skupščini ali ponovne zaposlitve v družbi po prenehanju funkcije.