Tiskane izdaje
Tako kritičnih je bilo v ponedeljek okoli 50 udeležencev omizja, ki ga je pripravil strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tudi direktor zbornice Samo Hribar Milič je zaskrbljen, ker domača stroka doslej ni bila povabljena k oblikovanju nove energetske politike.
Svet je zato med drugim v zaključkih zahteval, da se v nadaljnjo pripravo dolgoročne strategije in nacionalnega energetskega programa (NEP2) vključi kompetentna stroka. Kritična stališča v zvezi z odgovornostjo za oskrbo in načrtovanje razvoja energetike, o sistemskih vidikih, pasteh in izzivih razvoja na tem področju so na omizju predstavili prof. dr. Ferdinand Gubina iz Elektrotehniške zveze Slovenije, mag. Krešimir Bakič v imenu Slovenskih nacionalnih komitejev CIGRE in CIRED, mag. Vekoslav Korošec iz Združenja za inženiring pri GZS, Marjan Eberlinc z Energetske zbornice Slovenije in Janez Renko z Zbornice elektronske in elektroindustrije.
Po prepričanju predstavnikov domačega energetskega sektorja, gradbeništva, industrije in akademske sfere je povsem nedopustno nadaljevanje dosedanje liberalizirane energetske politike, še posebno na področju električne energije in plina, saj gre za zmotno prepričanje, da bo trg sam poskrbel za kompleksen razvoj nacionalne energetike in za potrebne investicije v energetsko infrastrukturo.
»Medtem, ko Evropa pospešeno oblikujejo energetske strategije in prioritete do leta 2020 ter usmeritve za prehod v nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050, bi morala Slovenija ustrezno prilagoditi svoje državne politike in strategije - že obstoječe in tiste v izdelavi, med njimi tudi NEP2 tako, da bo v največji možni meri sledila interesom slovenskega gospodarstva. Nesprejemljivo je, da bi se še naprej opuščalo načrtovanje razvoja nacionalne energetike in tudi elektroenergetskega sistema.
