Tiskane izdaje
Interna elektronska sporočila, ki so obelodanila napad na banko, so podjetju HB Gary ukradli aktivisti skupine Anonymous. Ti so postali znani potem, ko so napadli spletne strani plačilnih posrednikov, ki so prekinili sodelovanje z ustanoviteljem Wikileaksa Julianom Assangeom.
V elektronskih sporočilih piše, da so hekerji v sistem podtaknili t. i. trojanske konje, ki bi jim omogočili dostop do tajnih podatkov banke in do arhiva elektronskih komunikacij med uslužbenci. Ukradena elektronska sporočila podjetja HB Gary ne poročajo, ali je hekerjem tudi dejansko uspelo pridobiti te podatke.
Morgan Stanley je ena največjih bank na svetu. Med drugim sodeluje pri milijardnih prevzemih podjetij.
Napad na banko del širše operacije
Banko so hekerji napadli v sklopu operacije Aurora, ki je na muho vzela številne ameriška podjetja, razkrinkala pa jo je družba Google, ko so hekerji iz Googlove poštne storitve Gmail poskušali ukrasti elektronska sporočila kitajskih borcev za človekove pravice.
Nihče ne ve, koliko podjetij je v okviru operacije še bilo napadenih, predvidevajo pa, da bi jih lahko bilo več kot 200. Ve se, da so bili napadi skrbno usmerjeni na točno določene strateško pomembne družbe.
Ali stoji za napadi Peking?
Ni še mogoče z gotovostjo trditi, kdo stoji za napadi. Zagotovo pa so bili izvedeni iz Kitajske. V ameriških diplomatskih depešah, ki jih je Assange posredoval Spieglu piše, da naj bi za napadi stala kar Kitajska vlada.
26. januarja letos je namreč ameriško veleposlaništvo v Pekingu v depeši, označeni s stopnjo tajno, zapisalo, da so od dobro obveščenega vira izvedeli, da za napadi stoji kitajski politbiro. Ta je najvišji organ kitajske vlade. Kitajska vse obtožbe zavrača.
Kibervojna nov način bojevanja?
Kibernetski napadi na strateške gospodarske cilje se množijo, poslužujejo se jih tudi zahodne vlade. Julija 2010 so tako odkrili računalniškega črva imenovanega Stuxnet, ki je napadal točno določeno programsko opremo podjetja Siemens. Ta je bila pomemben del iranskih proizvodnih obratov za bogatenje urana, posledica napada pa je bila začasna upočasnitev iranske proizvodnje tega elementa.
Priznano računalniško varnostno podjetje Karpersky Lab je ugotovilo, da je bil napad zaradi njegove sofisticiranosti najverjetneje podprt s strani države. Po poročanju New York Timesa so ga izvedli pod ameriškim in izraelskim pokroviteljstvom.
