Hrana dražja, domača pridelava pa peša

Ljubljana – Kriza na prehranskem trgu se poglablja, zaradi visokih cen ključnih surovin na borzah – te so v zadnjih desetih dneh obmirovale na ravneh, ki so pri žitu, denimo, od 80 do 90 odstotkov višje kot lani – se dražita prireja in predelava. Ob napovedih, da bodo cene žita na mednarodnem trgu ostale visoke, ker so se svetovne zaloge zmanjšale za 62 milijonov ton, je sklenila ukrepati tudi EU. V Sloveniji, kjer se hrana zaradi neugodnih gibanj draži bolj kot v povprečju v Uniji, pa osnovna kmetijska pridelava še naprej nazaduje. Evropska unija bo, kot so sklenili v Bruslju ta teden, z uredbo do konca junija začasno odpravila uvozne carine za določene slabše vrste moke in ječmen za krmo. S tem želi omiliti krizo v živinoreji. Že v začetku leta pa so znižane oziroma odpravljene uvozne dajatve za najkakovostnejšo trdo in mehko pšenico, za druge vrste žita pa so določene uvozne kvote (kontingenti) z nižjimi dajatvami.

Za slovenske razmere pa so ob pešajoči samopreskrbi nespodbudni najbolj sveži statistični podatki, ki kažejo, da so naši pridelovalci prejšnjo jesen z ozimnimi žiti posejali še manj površin kot leto prej. Skupaj so posejali 14,4 odstotka manj površin, zmanjšale so se tudi površine pod oljno ogrščico (za 6,7 odstotka).

S pšenico in piro, najpomembnejšima vrstama krušnega ozimnega žita pri nas, je bilo posejanih kar 15,7 odstotka manj površin kot leto prej. Za spoznanje manj je bilo posejane tudi rži (za 0,1 odstotek), drugega najpomembnejšega ozimnega krušnega žita, skromnejša kot leto prej je bila tudi setev ozimnih žit za krmo. V državnem statističnem uradu ugotavljajo, da se po letu 2008 površine, posejane z ječmenom, zmanjšujejo (do leta 2008 so se povečevale). Tako so pridelovalci lani z ječmenom posejali 12,9 odstotka manj površin kot jeseni 2009 in kar 18,8 odstotka manj kot leto prej. Za dobrih 13 odstotkov pa so se prejšnjo jesen zmanjšale površine, posejane s tritikalo (križanec med pšenico in ržjo, ki ima več bejakovin kot pšenica in manj glutena), enim od čedalje bolj razširjenih krmnih žit pri nas. Tritikala se lahko v kombinaciji s pšenico porablja tudi v pekarstvu.

Po uradnih podatkih so se zmanjšale tudi površine, posejane z oljno ogrščico, ki je po razširjenosti pri nas najpomembnejša industrijska rastlina – z njo je posejanih 5614 hektarov površin ali 6,7 odstotkov manj kot jeseni 2009.
Med vzroki za slabšo setev bi bile lahko neugodne vremenske razmere za setev ozimin, saj so nizke temperature in močne padavine septembra upočasnile zorenje in spravilo koruze, poljščine, ki je v kolobarju pogosto pred oziminami. To je posledično lahko vplivalo na poznejšo in zato manjšo setev ozimnih posevkov.

Nazadovanje tudi v živinoreji

Začasni podatki o številu živine leta 2010 kažejo, da se je število živali zmanjšalo, najopazneje perutnine in prašičev. Tako so po dva meseca starih podatkih na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji redili približno 470.000 glav govedi. V primerjavi s podatki za leto 2009 se je skupno število živali v skoraj vseh kategorijah teh živali zmanjšalo. Z govedorejo se je ukvarjalo približno 36.000 kmetijskih gospodarstev, kar je glede na lanske končne podatke o številu živali približno 1300 kmetijskih gospodarstev manj.

Da krizi v prašičereji še ni videti konca, potrjujejo tudi naslednji podatki: decembra se je s prašičerejo ukvarjalo približno 31.000 kmetijskih gospodarstev ali 4000 manj kot decembra 2009, vsa ta kmetijska gospodarstva skupaj pa so redila malo manj kot 396.000 prašičev. Trend zmanjševanja prireje prašičev se tako še kar nadaljuje. Presenetljivo je tudi upadanje v perutninarstvu. Tako so prirejo opustili na 3000 kmetijah, še vedno pa je reja perjadi zanimiva za 35.000 kmetijskih gospodarstev.