Hrvaški mediji o »vojni« med Konzumom in Mercatorjem

Zagreb – Hrvaški mediji »vojni« med Konzumom in Mercatorjem odmerjajo zmerno pozornost. Kljub začetnemu posmehu, ko je Mercator pokazal zanimanje za Konzum, kar da je le »razkazovanje mišic«, se je poročanje o trgovskem (ne)sporazumevanju umirilo. Še največ prostora namenjajo zaščitniškemu odnosu slovenske politike in širšemu regionalnemu kontekstu. Pri zadnjem gre seveda za belgijskega velikana Delhaize, ki je prevzel verigo Maxi srbskega tajkuna Miroslava Miškovića in ki je veliko močnejši igralec od Konzuma in Mercatorja skupaj.

»Konzum in Mercator kakor mala otroka tekmujeta, čigav oče je močnejši. Tukaj so še pozivi k ohranitvi nacionalnega interesa in še kaj, vse v trenutku, ko v njuno sosedstvo prihaja precej velik grobijan, povrh vsega še tujec, ki je nekajkrat močnejši od obeh skupaj, pa tudi od očetov,« so ironično zapisali v komentarju na Business.hr. Tukajšnji analitiki sicer poudarjajo, da je Konzumov prevzem Mercatorja povsem možen, da pa je zaradi novega močnega igralca, ki bi lahko brez težav »pogoltnil« oba, bolj realno pričakovati sodelovanje med hrvaškim in slovenskim podjetjem.

Ocenjujejo, da Mercatorju pri nakazanem nakupu Konzuma manjka moči, oviro pa vidijo tudi v »nečimrnih vodstvih« obeh podjetij. Malokdo na Hrvaškem sicer verjame, da bi Ivica Todorić privolil v prodajo Konzuma, ki velja za nekakšen kronski dragulj Agrokorja, saj bi s tem imel Mercator v pesti tudi velik del (Agrokorjeve) živilske industrije. So pa analitiki skoraj enotni, da je Mercator, ob lastninskih težavah in kljub dobremu poslovanju, prešibak za Konzum.

Zaščitniška politika

Precej pozornosti pa je namenjene zaščitniški politiki v Sloveniji, na Hrvaškem jo vidijo predvsem v državnih regulatornih ustanovah, a tudi v politiki. Pri tem ugotavljajo, da se kaj podobnega na Hrvaškem ne dogaja, saj se oblast oziroma vlada očitno ne namerava spustiti v boj med podjetjema. »To je stvar poslovne politike Agrokorja in Mercatorja in ne bi bilo dobro, če bi se država mešala v njihove odnose. Vsi, ki hočejo vlagati, so dobrodošli, pričakujemo pa, da bodo tako obravnavana tudi naša podjetja,« je, denimo, za Jutarnji list dejal podpredsednik vlade Petar Čobanković.

Komentatorji pri tem opozarjajo, da je »skrb« za Mercator v Sloveniji še nekoliko logična, saj so njegovi lastniki v popolni ali večinski lasti države, Agrokor pa da je popolnoma zasebno podjetje. Kljub temu, dodajajo, oblasti na Zahodu brez težav lobirajo za podjetja, tudi zasebna.

Ekonomski analitik Damir Novotny, denimo, meni, da je bilo po neuspešnem vodoravnem povezovanju in konsolidiranju Deltinega Maxija, Konzuma in Mercatorja le še vprašanje časa, kdaj se bo začelo navpično prevzemanje teh verig v regiji. Novotny dopušča možnost, da Delhaize krene še v prevzem Konzuma ali Mercatorja oziroma bo to storil eden od velikih evropskih trgovcev, podobno pa da se bo zgodilo tudi v regionalno razdrobljeni prehrambni industriji, ki ima enake ali zelo podobne proizvodne programe. Dodaja, da se večje trgovske verige izogibajo poslovanju z malimi ali srednjimi hrvaškimi in regionalnimi družbami, ker cenovno in količinsko ne morejo ustreči njihovim pogojem in zahtevam. V tem košu se bo znašla tudi Podravka, dodaja, napoveduje pa tudi podobne (konsolidacijske) scenarije, torej povezovanja in prevzeme v vseh drugih regionalnih sektorjih, vse od farmacije do lesnopredelovalne industrije.