Hrvaško gospodarsko še vedno ni konkurenčno

Zagreb - Struktura hrvaškega gospodarstva v primerjavi z novimi članicami Evropske unije še ni povsem zadovoljiva, zato državo na poti v EU čaka še veliko izzivov, ugotavljajo hrvaški ekonomski analitiki. Ob tem pa se strinjajo, da so bili v letu 2005 makroekonomski kazalci večinoma zadovoljivi.

Med slabimi platmi hrvaškega gospodarstva v letošnjem letu
analitiki opozarjajo predvsem na največji proračunski primanjkljaj med tranzicijskimi državami, rekodno raven zadolženosti, stagnirajoč izvoz, in sicer na manj zahtevne trge, ter nezadovoljivo število malih in srednjih podjetij.

Zaradi premajhnih inovacijskih zmogljivosti hrvaško gospodarstvo po mnenju nekaterih analitikov ni uspelo prodreti na svetovni trg. Če se konkurenčnost hrvaškega gospodarstva v bodoče ne bo povečala, bi lahko hrvaška podjetja z vstopom na skupni evropski trg doživela konkurenčni šok, opozarjajo.

Ekonomski inštitut v Zagrebu (EIZ) ocenjuje, da bi Hrvaška letos lahko zabeležila 3,6-odtsotno rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP). Ob nadaljevanju pozitivnih gospodarskih trendov pa bi obseg BDP v letu 2006 lahko narasel na 3,9 odstotka. Bolj spodbudno gospodarsko rast v prihodnjem letu na Hrvaškem pričakujejo na osnovi izboljšanja investicijske klime po začetku pogovorov za članstvo države v EU. Hrvaško gospodarstvo se je namreč v začetku oktobra močno odzvalo na začetek pogovorov z unijo.

Registrirana stopnja brezposelnosti se po ocenah EIZ v letu 2005 giblje okoli 18 odstotkov, medtem ko hrvaška vlada ocenjuje, da je brezposelnost 13,3-odstotna. Po zadnjih podatkih hrvaškega zavoda za statistiko, ki so bili objavljeni konec novembra, je na Hrvaškem evidentiranih 305.533 brezposelnih oseb.

Kot ocenjuje hrvaška vlada, naj bi se v letu 2006 del prihodkov poleg običajnih prihodkov od turizma (ta sektor je po nekaterih ocenah letos prispeval 7,5 milijarde evrov) v državni proračun natekel tudi iz naslova privatizacije. Na Hrvaškem je 734 podjetij, v katerih ima država lastništvo in so primerna za prodajo. Sicer pa je Hrvaška v letu 2005 izpeljala največji gradbeni zalogaj - v promet je predala avtocesto od Zagreba do Splita. Skupna vrednost investicije je znašala 17 milijard kun.

Kot kažejo raziskave, so hrvaški gospodarstveniki gospodarsko politiko vlade v letošnjem letu ocenili z oceno 3,2. Po njihovi oceni je najboljša poteza vlade začetek pogovorov za članstvo v EU, najslabša pa pomanjkanje strategije razvoja gospodarstva.