Hypo Alpe-Adria: prišli, zamenjali vodstvo, pobrali dokumente in odšli

Ljubljana – Po bliskoviti akciji v sredo in kadrovskih menjavah v banki Hypo Alpe-Adria in Hypo Leasingu s predsednikoma uprav Antonom Romihom in Andrejem Potočnikom na čelu uradnih informacij s Hypa o razlogih še vedno ni. Govoric o sumljivih poslih in provizijah, ki so se menda kljub očitno drugačnim pričakovanjem vodstva v Celovcu stekale tudi v slovenski del tega avstrijskega koncerna in zaradi katerih so bili omenjeni odstavljeni, ne komentirajo. Preiskovalci iz Avstrije so v sredo po dosegljivih informacijah prišli v banko, zbrali dokumentacijo in odšli. Informacij, ki smo jih kljub vse mu pridobili, tako nismo mogli preveriti pri glavnem tiskovnem predstavniku Hypa. Dominic Köfler je namreč dejal, da je vse informacije dal že v sredo in da v banki lahko komentirajo samo trenutno dogajanje in načrte za naprej, preteklega poslovanja pa ne.
 
Vprašanje je, koliko v banki sploh vedo, je dejal naš vir – to je stvar lastnika in preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil. Če bi vodstvo banke v Sloveniji vedelo, da je pod drobnogledom, bi verjetno ravnalo drugače, razmišlja vir. Preiskovalci, ki so v sredo prišli v Slovenijo, vstopili v banko, pobrali dokumente in odšli, so pokazali, kako se taki reči streže. Gre za profesionalno skupino, ki išče morebitne nepravilnosti, dela pa v strogi tajnosti. Pred letom dni jo tako imenovano skupino CSI Hypo ustanovilo avstrijsko finančno ministrstvo, sestavlja pa jo približno sto preiskovalcev in strokovnjakov, med njimi dvajset neodvisnih finančnih, davčnih in pravnih svetovalcev. Po odgovore o izsledkih bo tako treba v Avstrijo, ali h komisiji ali k lastniku, še pravi vir, v Sloveniji jih verjetno nima nihče.

Informacije o razlogih za odstavitev Antona Romiha, predsednika uprave banke Hypo, in članov uprave banke Urbana Goloba in Andreja Laha ter generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika z direktorjema Franzom Marcelom Sumperjem in Aleksandrom Skubicem so po nekaterih informacijah lastniki predstavili Banki Slovenije. Tam so sicer dejali, da so vedno seznanjeni s pomembnimi dogajanji v bankah, česa več pa nam včeraj ni uspelo izvedeti. Čeprav uradnega potrdila o dejanskih sumljivih poslih v banki Hypo in Hypo Leasingu v Sloveniji še ni, nihče ne pričakuje, da nepravilnosti ne bi bile dokazane.

Preiskava zaradi financiranja ene izmed strank?
 
Avstrijski komentatorji domnevajo, da je odpoved celotnemu vodstvu slovenske podružnice avstrijske banke Hypo Alpe-Adria rezultat uspešnosti programa amnestije za sodelavce banke, ki jo je jeseni osem tisoč sedanjim in nekdanjim sodelavcem ponudilo sedanje vodstvo predsednika uprave Gottwalda Kranebitterja. Drugače povedano, nekdo iz banke (ali več ljudi) je vodstvu poročal o »etično spornih poslih«, s čimer si je sam prislužil milejšo obravnavo – seveda le, če tudi sam ni kazensko odgovoren. Pogoj za amnestijo je tudi, da podatki »bistveno« pripomorejo k razjasnitvi nepravilnosti, rok za njo pa je potekel sedmega januarja.

Časopis Die Presse navaja, da so v Hypovi centrali, potem ko so decembra s Thomasom Schoblom iz družbe Freshfields und Sullivan & Cromwell dobili novega vodjo pravne službe, tudi sicer zelo zadovoljni z rezultati amnestije in da bodo podobne menjave morda izvedli tudi drugje. Slovensko podružnico so po pisanju časopisa preiskovali zaradi posojil eni političnih strank, čeprav še ni jasno, ali je bil to razlog za odpoved celotnemu vodstvu.

Skupina Hypo je v Sloveniji začela delovati leta 1994 in zdaj nadzoruje tretjino slovenskega lizinga. Znano je, da so prejšnja vodstva banke dvomljive posle pogosto prelagala v svoj lizinški del, ki ga službe za nadzor nad finančnimi trgi manj natančno pregledujejo kot bančnega. V slovenskem primeru pa po pisanju časopisa Kleine Zeitung obstajajo tudi sumi, da so pri gradbenih projektih zaračunavali še provizije. Koroški časopis omenja tudi imena, ki se v tej zvezi večkrat pojavljajo; to so menda Andrej in Miro Oblak ter liechtensteinski odvetnik Gerald Hoop, ki ga avstrijski viri navajajo tudi v zvezi z nekaterimi drugimi škandali banke Hypo. Za vse velja, da so do ugotovitve krivde nedolžni.

Intervencijo bi lahko pričakovali že prej

Ekonomist dr. Bogomir Kovač je dejal, da je intervencijo v slovenskem Hypu pričakoval že prej. »Situacija je bila zrela za posredovanje že prej, vendar je bilo očitno treba najprej počistiti stvari v centrali. Če so preiskovalci prišli v Ljubljano pozno, pomeni, da so lastniki ocenili, da Ljubljana ni eno izmed najmočnejših vozlišč, da pa je tudi ta del koncerna najverjetneje tako ali drugače vmešan v nelegalne posle.«
Kovač še pravi, da primer sam po sebi ni nič posebnega. Ker gre za mednarodno banko, je povsem običajno, da so na delu tuji preiskovalci, katerih naloga je razkriti nepravilnosti. Pojasnjuje, da gre za klasičen notranji revizijski postopek, ki ga je banka začela v svoji centrali, nato pa ga razširila na povezane banke. »Banka Hypo je dober primer škodljivih povezav regionalne politike in bančnega finančnega sektorja, pomanjkljiv notranji nadzor, ki ga niti ni moglo biti, ker so v centralni banki nastajale največje malverzacije, in pomanjkljivih nadzornih mehanizmov od zunaj. Gre za klasičen primer odkrivanja nepravilnosti, ki jih razkrijejo krize,« pravi Kovač.

Meni, da dogodek za slovenski bančni trg ne pomeni nič usodnega, saj banka pri nas ni tako globoko zasidrana in ne nazadnje smo ta dogodek lahko tudi pričakovali. Notranje preiskave so nekaj navadnega – ne sicer kriminalistične – in ne dramatičnega. Na vprašanje, ali je na slovenskem trgu še katera banka zrela za takšno preiskavo, je Kovač dejal, da po načinu poslovanja drugih bank v Sloveniji, tudi tujih, tega ni mogoče pričakovati.

Pomembna posojilodajalka slovenskih podjetij

Bliskovite zamenjave v vrhu banke Hypo nastajajo v času, ko je banka vpletena v primere reševanja kar nekaj slovenskih podjetij, nezanemarljiva je tudi njena vloga pri sanaciji nekaterih slovenskih gospodarskih bolnikov. Podobno kot druge banke pa se je tudi ta avstrijska banka na težave slovenskih finančnih holdingov odzvala z unovčevanjem bančnih zavarovanj; prek teh je banka Hypo postala lastnica Mercatorja (danes dvoodstotna lastnica), Petrola (2,09-odstotna), Pivovarne Laško (sedem odstotkov) in nakelskega Merkurja (25 odstotkov v lasti družbe Abanke Handels und Beteiligungs).

Banki Hypo pripada tudi mesto v nadzornem svetu (NS) Petrola, kjer nad upravo bedi v sredo odstavljeni član uprave banke Hypo Urban Golob. Golob je tudi predsednik revizijske komisije NS Petrola, ki razčiščuje posle, zaradi katerih je moral Petrol zapustiti Aleksander Svetelšek. Ker nad glavnim internim »revizorjem« zdaj visi sum morebitnih nepravilnosti, se seveda postavlja vprašanje, ali bodo Petrolovi nadzorniki ukrepali in zahtevali zamenjavo Goloba v NS Petrola. Če Golob odstopa ne bo ponudil sam, ga bodo morali namreč zahtevati lastniki. »Nadzorni svet Petrola je neodvisen organ, njegove člane pa imenuje skupščina družbe. O sestavi nadzornega sveta torej odločajo vsi delničarji predstavniki kapitala, ki so navzoči na skupščini,« so včeraj pojasnili v Petrolu.

Prihodnji teden, 15. februarja, pa zapade v odplačilo 58-milijonsko posojilo, ki ga je pri avstrijski banki najela Pivovarna Laško in je zavarovano z delnicami časnika Delo. Če novo vodstvo banke Hypo posojila ne bo podaljšalo, se v najslabšem primeru torej lahko zgodi, da bo Delo padlo v avstrijske roke. »Pivovarna Laško je že na začetku januarja na banko Hypo naslovila prošnjo za podaljšanje posojila. Odgovora še ni, pričakujemo pa, da bo naši prošnji ugodeno,« je včeraj povedala Marjeta Zevnik iz Pivovarne Laško.

Inšpektorat za notranje zadeve preverja 
tudi varnostnike Hypo Alpe-Adria-Bank

Inšpektorat RS za notranje zadeve je včeraj uvedel nadzor glede zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja ob bliskoviti menjavi na vrhu banke Hypo Alpe-Adria v Ljubljani v sredo. Za uvedbo nadzora so se odločili po tem, ko je postalo jasno, da so menjavo vodstva banke v sredo spremljali tuji varnostniki, in inšpektorat zdaj preverja, ali so za to imeli tudi vsa potrebna dovoljenja. Na nezakonito delovanje tuje zasebne varnostne službe na območju Republike Slovenije so včeraj opozorili na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, kjer so pridobili podatke, da so menda tuji varnostniki (gre za avstrijsko zasebno družbo Group 4 Securicor) opravljali varovanje brez potrebnih dovoljenj. Pri tem se sklicujejo tudi na televizijske posnetke, iz katerih je razvidno, da so tuji varnostniki proti slovenskim državljanom ukrepali v tujem jeziku, »kar je absolutno nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom o zasebnem varovanju«.

V zbornici opozarjajo, da naj bi avstrijski varnostniki prepovedali vstop v banko Hypo na Dunajski cesti, po mnenju zbornice je sporno tudi to, da so varnostniki opravljali nadzor zunaj območja banke Hypo, torej na javnem kraju. »Iz navedenih ugotovitev lahko sklepamo, da je tuja varnostna služba s svojimi varnostniki grobo posegla v integriteto in suverenost slovenskega ozemlja ter pri tem kršila ustavnost in zakonitost RS,« so med drugim zapisali na zbornici, v kateri pričakujejo, da pristojni organi takoj proučijo nastalo situacijo. »Nadzor trenutno še poteka, zato bomo o ugotovitvah lahko poročali pozneje,« so še sporočili z notranjega ministrstva.