Igralniška ruleta spet stavi na črno

Industrija zabave je imuna na posledice gospodarskih gibanj drugih trgov. Prav nasprotno – ko je ljudem najtežje, iščejo uteho v instantnih oblikah potešitve svojih stisk in težav. In igralništvo z vsem spremljajočim ima pravi odgovor za njih. Tako so nas še pred dobrima dvema letoma prepričevali vsi »zabavljači«, ko so le z nasmeškom spremljali razcvet svetovne finančne krize. A tokrat so stavili na napačnega konja.

Navajeni dvomestne rasti prihodkov, so lastniki brez pomislekov vlagali v igralnice, zabavišča in podružnice v drugih državah, na drugih celinah. Ena največjih verig Harrah's entertainment si je leta 2007 z domačimi veljaki in gospodarstveniki ogledovala parcele tudi na Goriškem, kjer so nameravali postaviti približno 750 milijonov evrov vreden »evropski Las Vegas«. Na poslovni obisk je kar dvakrat prišla celo nakdanja županja te igralniške prestolnice in takratna podpredsednica družbe Harrah's Jan Jones in pela slavospeve Novi Gorici, vlagateljem, ker so pripravljeni sodelovati, in vladi, ki bi morala le malo »sfrizirati« zakonodajo. Kmalu potem je nameravala priti pogledat napredek njenih prizadevanj …

Kriza

Pa se ni nikoli več vrnila. Ker je že nekaj mesecev po njenem obisku kriza udarila tudi samooklicane »nedotakljive«. Zdaj je Jonesova najbolj znana po tem, da je pomagala izvesti čudežno prestrukturiranje Harrah's in ga, za razliko od mnogih znanih verig (Station casinos, Trump), uspela rešiti pred stečajem. V podobnem položaju se je znašla tudi večina tekmecev, ki so vlagali v vse večje in razkošnejše projekte, hkrati pa pozabljali, da v krizi – a 12 do 18 mesecev pozneje – ljudje pasove najbolj zategnejo pri življenjsko nepomembnih izdatkih in potovanjih. Torej dveh glavnih gonilih industrije igralništva, ki je zato trpela zaradi plitvejših žepov igralcev, ki pa jih niso nadomestili (igralniški) turisti, ki so srečo raje preizkušali v lokalnih igralnicah.

Trpelo je tudi slovensko igralništvo. Po podatkih raziskave Williama R. Eadingtona z Univerze v Renu se je namreč slovenski trg obrnil na glavo. Desetodstotno rast v obdobju 2004–2007 je zamenjal enajstodstoten padec med letoma 2007 in 2009. Svetovna gospodarska kriza je bila le en razlog, a dejstvo, da ob vsem tem na goriškem ni zrasel »casinopolis«, Eadington vsekakor ocenjuje kot dobro potezo. »Vlaganje v lokalne igralnice se danes zdi veliko bolj smiselno kot ameriško velikopotezno ustanavljanje oziroma širjenje pravih igralniških mest,« je prepričan Eadington. Sreča v nesreči torej za Slovenijo.

Vzroki in posledice

Kriza je bila najbolj boleča prav za zahodne igralniške meke, kot je Las Vegas, ki so v času razkošja bolj vlagali v blišč kot v vsebine. Zato ni presenetljivo, da se je po podatkih raziskave PwC največji ameriški trg v letih 2008 in 2009 zmanjšal za 1,6 oziroma 3,4 odstotka. Podobno se je zgodilo v Kanadi, še nekajkrat huje pa je bilo v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika), kar potrjujejo tudi uradne številke za lansko leto. ZDA naj bi se po podatkih PwC pobrale že konec letošnjega leta, med tem ko regija EMEA predvidoma še leta 2014 ne bo dosegla poslovanja iz leta 2007. Rekordne rasti in razcvet pa se bodo predvidoma nadaljevali na Azijsko-pacifiškem območju, kjer hitro razvijajoča se gospodarstva dobičke iz milijardnih vlaganja vračajo v zabavišča predvsem v Makau, Singapurju in na Filipinih. V pomoč igralniškim verigam so tudi tamkajšnje liberalnejše zakonodaje in velika turistična privlačnost. Kljub temu naj bi ZDA vsaj do l. 2014 obdržale prvo mesto med zaslužkarji, saj je recesija temeljito pretresla in optimizirala njihovo poslovanje ter vlaganja predvsem v obigralniške dejavnosti in (informacijske) tehnologije.

Zgled z one strani Atlantika, ki bi mu tokrat veljalo slediti tudi v Sloveniji – preden se vse podalpsko igraln(išk)o polje obarva rdeče.