Tiskane izdaje
Na svetovni ravni so najbolj obdavčeni prihodki v državah EU, ugotavlja KPMG. Trend sicer pada, predvsem na račun vzhodnoevropskih držav; leta 2003 je povprečna stopnja obdavčitve v EU znašala 41,1 odstotka, 2009 pa 36 odstotkov. Zniževanje stopnje obdavčitve je predvsem posledica uvedbe enotne davčne stopnje v nekaterih državah, recimo v Estoniji in Bolgariji. Najbolj je stopnjo obdavčitve znižala Litva; v zadnjih treh letih za 18 odstotkov, samo letos pa za devet odstotnih točk na 15 odstotkov.
»Slovenija je žal država, ki ima visoke davke na plače, pri čemer je treba upoštevati, da imamo relativno nizko obdavčeno premoženje in tudi stopnja davka na dodano vrednost (DDV) ni med najvišjimi v EU,« raziskavo komentira Marko Jaklič, profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Tudi Ginijev koeficient, ki meri dohodkovno (ne)enakost pri plačah, dokazuje, da je razlika med dohodki v Sloveniji med najmanjšimi na svetu. »Pri nas plače nikoli niso bile razlog za enormno bogatenje, prej se premoženje pridobi s sivo ekonomijo, v preteklosti pa s 'spretnostjo' pri privatizaciji.« Višje davčne stopnje bi po njegovem sprožile še večje izmikanje plačilu davkov.
Velike rezerve
Tudi napovedana osnova za najvišji razred pri 37.000 evrih kaže, da se davčna razmerja ne bodo bistveno spremenila, pravi Jaklič. Najvišji davčni razred je že zdaj zelo množičen, v nasprotju z Nemčijo ali skandinavskimi državami. Sam bi postavil še več dohodninskih razredov kot le štiri, vendar naj bo najvišji (mogoče tudi 50 odstotkov) postavljen res visoko (v Sloveniji pri 160.000 evrov bruto). »Vlada ima še veliko možnosti pri učinkovitem pobiranju davkov, pri preganjanju sive ekonomije, ki prebivalce postavlja v zelo neenakopraven položaj in škoduje podjetniškemu razvoju,« pravi Jaklič.
Precej bi lahko povečali tudi skupno davčno osnovo, veliko več bi lahko naredili pri učinkovitosti (pocenitvi) javnih sistemov. »Imamo davčno zelo drago državo, ki pa nam državljanom zelo malo da. Skandinavske države imajo visoke davke in visoko raven socialnih storitev, predvsem storitev omogočanja t. i. enabling welfare state, ki državljanom zagotavlja aktivno soočanje z globalnimi spremembami in jih ne pasivizira kot večina ukrepov tradicionalne države, med katere spada tudi Slovenija,« dodaja Jaklič. Državi ne uspe pravilno pobrati davka od premoženja, po njegovem bi bilo bolj smotrno povečati DDV in dodatno obdavčiti luksuzne izdelke, kot pa višati dohodnino.
Na rezultate raziskave so se odzvali tudi na ministrstvu za finance, na katerem pravijo, da študija KPMG uporablja drugo metodologijo kot organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD). Po izračunih ministrstva imamo v Sloveniji pri plači 100.000 dolarjev le od 45,6- do 48,3-odstotno obdavčene prihodke in socialne prispevke (več v tabeli, kjer so vrednosti preračunane iz letne plače 100.000 dolarjev). Na ministrstvu priznavajo, da je obremenitev plač z davki res nad povprečjem OECD, nikakor pa slovenske plače niso najbolj obremenjene.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
