IMF napoveduje pomoč več državam

Istanbul - Strauss-Kahn je napovedal finančno pomoč IMF več državam, izboljšan multilateralni finančni nadzor za preprečevanje čezmejnih kriz in prerazporeditev glasovalnih pravic (za pet odstotkov) v korist hitro razvijajočih se držav do januarja 2011. Tudi predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je članice pozval, naj podprejo reformo, s katero bi razvijajoče se države dobile za tri odstotke več volilnih pravic v SB.

Nekatere članice Mednarodnega denarnega sklada so se te dni zavezale, da bodo sredstva za posojila IMF povečale za skupno kar 500 milijard dolarjev. Ta odločitev je naletela tudi na negativne odzive. Po mnenju guvernerja nemške centralne banke Axla Webra IMF ne more postati zavarovalnica za obveznosti javnega sektorja po svetu. Po drugi strani pa je Centre for Economic and Policy Research (CEPR) opozoril, da IMF zagovarja zmanjšanje porabe v kar 31 od 41 držav, ki zdaj prejemajo njegova posojila. To bi po mnenju CEPR lahko še poslabšalo gospodarsko krizo v teh državah.

Analize kažejo, da svetovno gospodarstvo prihaja iz globoke krize, je ob robu zasedanja za STA povedal minister za finance Franc Križanič. »Zlasti je pomemben hiter dvig gospodarstev v vzhodni Aziji, tako da za leto 2010 IMF napoveduje triodstotno rast svetovne trgovine. Pomembna je ocena, da se bo svetovno gospodarstvo leta 2010 povečalo za tri odstotke, medtem ko je letos padlo za dober odstotek,« je pojasnil minister Križanič in dodal, da se bo brezposelnost še vedno povečevala.

Vprašanje je, kako se bodo izvajale izhodne strategije, ki bodo vodile v uravnotežene javne finance. »Pomembno je, da se jih ne začne izvajati prezgodaj. Ocene kažejo, da je bolj smiselno najprej izvajati izhodno strategijo pri uravnovešanju proračunov in šele nato pri dviganju obrestnih mer,« je še poudaril Križanič. Minister je prepričan, da bodo izhodne strategije težji del opravila. »V krizi je bila koordinacija med državami enotna, zdaj je vprašanje, kako se bodo posamezna gospodarstva poskušala znova uravnovesiti,« je opozoril. Dodal je, da je Slovenija eno veliko neravnotežje, to je upad bruto domačega proizvoda, nadomestila z drugim, globokim neravnotežjem javnih financ.

»Na vidiku pa je neravnotežje med deviznimi tečaji, zlasti med evrom in dolarjem ter na dolar vezanimi valutami, to so valute nekaterih hitrorazvijajočih držav. Tu lahko nastane pritisk na upočasnjeno rast gospodarstev, ki poslujejo večinoma z evrom, in sicer po različnih kanalih, lahko tudi s selitvijo proizvodnje v ta gospodarstva, ki bodo imela nizko vrednost valute.«

Iz sredinega Dela.