IMF poziva k spremembam pokojninskega sistema

Ljubljana - Delegacija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je na letošnji 14-dnevni redni letni misiji v Sloveniji osredotočila na razpravo o tem, kako naj Slovenija ohrani dobre makroekonomske rezultate po prevzemu evra in se sooči z dolgoročnimi izzivi, zlasti v finančnem sektorju, je danes povzela vodja misije Piritta Sorsa. "Slovenija napreduje dobro, z dobrim izgledom za naprej, vendar je potrebna bolj previdna fiskalna politika," je dejala.

"Slovenija dosega dobre uspehe. Vsej državi čestitamo za prevzem evra. Vendar to hkrati prinaša nove izzive. Z evrom je država zavezana k zdravim makroekonomskim politikam, vendar bo morala ohraniti preudarno fiskalno in plačno politiko," je na današnji novinarski konferenci Banke Slovenije ob zaključku redne letne misije IMF povedala vodja misije Sorsa.

Nujna pokojninska reforma

V Sloveniji je po mnenju IMF nujna reforma pokojninskega sistema. "Spremembe so potrebe čim prej, tem bolje," je orisala Sorsa in dodala, da če se nič ne bo spremenilo, sistem leta 2050 ne bo več vzdržen. "V Sloveniji potekajo razprave o tem, da je treba zvišati starostno mejo in podaljšati delovno dobo. Vlada na tem področju po naših podatkih nekaj načrtuje, vendar je treba storiti več," je izpostavila.

IMF Sloveniji za ohranitev gospodarske rasti brez inflacijskih pritiskov v tem in prihodnjem letu priporoča bolj strogo in fleksibilno fiskalno politiko in proračunsko porabo, kot je načrtovana v proračunu. Država mora zagotoviti, da odhodki ne bi rasli prehitro, kar bi morala podpreti z reformo javne porabe, je povzela Sorsa.

"Sloveniji priporočamo uporabo proračunskega načrtovanja na osnovi uspešnosti," je poudarila Sorsa in pojasnila, da se ta uspešnost meri po vnaprej določenih kazalnikih. To metodo uporablja mnogo držav, bistvo pa je zagotoviti učinkovitejšo porabo. Eden od načinov je tudi zagon javno-zasebnega partnerstva, pri čemer je potrebno skrbno načrtovanje. Kot je opozorila Sorsa, je pomembno zlasti to, kako prenesti tveganje tudi na zasebni sektor, da ne ostane obveznost javnega sektorja.

Razvoj finančnega trga

Pomemben je nadaljnji razvoj finančnega trga. Po ocenah IMF je slovenski bančni sistem stabilen, a v primerjavi z evropskim premalo dobičkonosen. Banke morajo biti zelo pozorne na kreditno tveganje ter povečati učinkovitost in transparentnost. "Privatizacija se mora nadaljevati v skladu z vladnimi načrti, velike finančne institucije pa bi morale začeti kotirati na borzi," je priporočila Sorsa.

Zasebni pokojninski skladi

Pomemben je tudi nadaljnji razvoj zasebnih pokojninskih skladov v smeri večje učinkovitosti. "Sedaj so donosi tako nizki, da ljudje niso motivirani za varčevanje v njih. Če bi bili na borzi, bi s sicer višjim tveganjem prinašali večje donose," je povzela vodja misije IMF.
Glede privatizacije je Sorsa povedala, da IMF pozdravlja načrte vlade na tem področju. Dober primer je po njenih besedah privatizacija jeklarn in uvrstitev Telekomovih delnic na borzo. "Vlada je potrdila kar ambiciozen načrt za letošnji proces privatizacije. V bančnem sektorju ima načrte, da zniža delež v treh največjih bankah. Zelo podpiramo te načrte in upamo, da se bodo čim prej uresničili," je povedala.

Brez komentarja postopka izbire novega guvernerja BS

Sorsa ni želela komentirati postopka izbire novega guvernerja Banke Slovenije, ki se vleče že precej časa, je pa komentirala delo sedanjega guvernerja Mitje Gasparija. "Gaspari je bil eden ključnih ljudi, ki so Sloveniji pomagali prevzeti evro. Na žalost je tako, da so pri izbiri novega guvernerja zamude, a tega ne želimo komentirati," je dejala Sorsa.

Delegacija IMF je še ocenila, da bo Slovenija le z večjo učinkovitostjo in produktivnostjo lahko zagotovila nadaljnjo gospodarsko rast brez inflacijskih pritiskov. "Če se bodo plače začele naraščati hitreje od produktivnosti, Slovenija lahko izgubi konkurenčnost in pade v zanko nizke rasti," je ponazorila Sorsa in izpostavila, da se bo država le s takšnimi prilagoditvami lahko čez čas zoperstavila morebitnim šokom, ki jih lahko prinese članstvo v območju evra.

Slovenija se po Bajukovih zagotovilih zaveda tveganj

Minister za finance Andrej Bajuk je po končani 14-dnevni redni letni misiji delegacije IMF v Sloveniji ocenil, da so z delom in dialogom z IMF zadovoljni. "Hvaležni smo za vsa opozorila, ki niso novost. Izzivov se zavedamo. Prepričani smo, da je Slovenija na dobri poti in da nam kratkoročno ne pretijo nikakršne težave," je dejal Bajuk in izrazil zavedanje, da so pred Slovenijo realna tveganja, na katera pa bodo odgovorili, če se bodo zares pojavila.

Slovenija je v programu stabilnosti za obdobje 2006-2009 zapisala, da v letu 2007 predvideva 1,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj, ki bi leto kasneje narasel na 1,6 odstotka BDP, leta 2009 pa padel na en odstotek BDP. "V letu 2009 bodo prišle do izraza reforme na področju javnih financ," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Bajuk.

Zavestna odločitev za investicije v infrastrukturo

Slovenski javnofinančni položaj je po njegovih navedbah trenutno dober. Vendar se je država v tem obdobju "zavestno odločila za investicije v infrastrukturo (železnice), česar ne more preložiti v prihodnost, ker so nujne". "Odločili smo se, da bomo investicije namenili za železnice, kar povzroča dodatne stroške in onemogoča takojšnje doseganje v programu zastavljenih ciljev," je pojasnil Bajuk.

Dodatne obremenitve povzročajo tudi izredni izdatki, in sicer predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 in vzpostavitev vsega potrebnega za uvedbo schengenske meje. Letos bo država za predsedovanje EU namenila 0,05 odstotka BDP, za schengensko mejo 0,4 odstotka BDP, v letu 2008 pa za predsedovanje 0,07 odstotka BDP in za schengensko mejo 0,13 odstotka BDP, so nanizali na finančnem ministrstvu.

Ob tem bo za investicije v železniško infrastrukturo namenila letos 0,4 odstotka BDP, v letu 2008 0,5 odstotka BDP in v letu 2009 0,2 odstotka BDP. Vse to onemogoča, da bi Slovenija bolj ambiciozne rezultate dosegla že na začetku obdobja 2006-2009, je poudaril Bajuk, se bo pa to po njegovem prepričanju zgodilo v letu 2009, ko bo država dosegla največji padec javne porabe.

„Slovenija se zagotovilih zaveda tudi dolgoročnih izzivov“

Slovenija se po Bajukovih zagotovilih zaveda tudi dolgoročnih izzivov: bolj fleksibilen proračun, razvoj finančnega sistema in pokojninska reforma. "Za bolj fleksibilen proračun in javnofinančni sistem nam je IMF svetoval proračun na podlagi učinkovitosti. Na tem ministrstvo že dela in sodeluje z Nizozemsko, ki je na tem področju zelo učinkovita. Pomembna pa bo zlasti sprememba mentalitete javne uprave," je ocenil Bajuk.

Glede pokojninske reforme je Bajuk poudaril, da reforma, ki se je začela leta 2000, še traja. Po njegovih besedah se tudi zavedajo, da sistem brez dodatnih ukrepov dolgoročno ne bo vzdržen. Bajuk je izrazil veselje, da IMF bančni sektor ocenjuje kot stabilen. Glede NLB pa je ponovil, da ob sedanji ureditvi "ne bomo dopustili čez 50-odstotno lastništvo banke, ki obvladuje 40 odstotkov depozitov, tujcem".

Minister je še povedal, da obstoječa plačna politika v Sloveniji ne bo mogla za vedno ostati takšna, kot je sedaj. Zavedamo se, da bi višja rast plač od produktivnosti ohromila konkurenčnost države. Prilagoditve se bodo morale narediti počasi in dialog s socialnimi partnerji kaže, da v državi prevladuje razumni pristop, je povedal.

„V Sloveniji ni znakov po inflacijskih pritiskih“

Bajuk je še zagotovil, da v Sloveniji ni znakov po inflacijskih pritiskih. Inflacija naj bi se v prihodnje gibala okoli 2,5 odstotka, Slovenija ohranja konkurenčnost. Gospodarska rast je visoka, a se znaki pregrevanja še ne kažejo. "Slovenija žanje, kar se je sejalo v preteklih letih," je dober gospodarski položaj pospremil Bajuk.