Infond posojila še ni vrnil, vendar ni še ničesar zamudil

Ljubljana - Včerajšnja kriminalistična preiskava je povsem zasenčila druge, za razplet pivovarsko-trgovske zgodbe enako pomembne novice. Infond Holding niti včeraj še ni poplačal 130 milijonov evrov posojila NLB, ki bi ga moral vrniti že v sredo. Kot smo izvedeli neuradno, je zato zastavna upnica včeraj že pripravila poziv za javno zbiranje ponudb za odkup zastavljenih deležev Mercatorja in Pivovarne Laško. Razpis - objavljen naj bi bil danes - natančno določa pogoje in roke za zbiranje ponudb. Po zanesljivih informacijah je zadnji rok za oddajo ponudb 10. julij.

In če v tem času dolžnik vendarle najde oziroma aktivira ustrezen vir in ponudi poplačilo? Poglavitno vprašanje je seveda, ali je banka dolžna ponudbo sprejeti. Pravni strokovnjak, ki ni hotel biti imenovan, je odgovoril pritrdilno. Banka je dolžna sprejeti poplačilo kredita v neomejenem roku, vendar seveda z vsemi pripadajočimi naknadno nastalimi stroški zaradi zapadlosti, zaradi začetih postopkov za prodajo pa tudi obresti. Banka delnic ne more zaseči - tako kot pri repo poslih, kjer ob neplačilu opravi poravnavo. Pri unovčevanju zastavljenih delnic ima namreč zgolj pravico, da proda te delnice, poplača dolg, kakršen je v trenutku prodaje, ostanek pa vrne lastniku delnic. Za banko je potemtakem vseeno, kdo kupi delnice, ker je vedno poplačana v istem znesku - kolikor znaša njena terjatev skupaj z morebitnimi stroški.

Tako rekoč edini, a dovolj močan motiv pri doseganju čim boljše cene je torej standard, ki ga mora vsaka banka dosegati: da v poslovanju ravna izključno kot dober gospodar in v korist svojega komitenta. Če je, kot rečeno, izkupiček od prodaje večji od dolga, mora presežek vedno prenesti na dolžnika. Vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev bi morala biti tako ali tako vedno večja od kredita (ponavadi je razmerje med jamstvi in krediti določeno s posojilno pogodbo), in če zastavljeni papirji izgubljajo ceno (kot za časa finančne krize), upnica pozove dolžnika, da svoja jamstva dopolni in jih uskladi s pogodbo. Kar seveda pomeni: četudi bo moral dolžnik zaradi »zamude« plačati določeno ceno, bo izkupiček od prodaje večji od kredita, presežek pa bo dobil vrnjen.

Drugi del pivovarske zgodbe se že nekaj časa razpleta na Uradu za varstvo konkurence. Varuh Jani Soršak je, kot smo pisali včeraj, že skoraj obupal nad pogajanji o zavezah Laščanov. A je včeraj menda vendarle prišlo do malenkostnega zbližanja stališč. Po neuradnih informacijah naj bi se zataknilo pri določitvi predstavnikov največjega lastnika v nadzornem svetu Mercatorja; UVK Laščanom sprva ni dovolil nobenega, ti so, kot je znano, zahtevali tri, zdaj pa se pogovori sučejo okoli enega ali dveh (če na primer Infond Holding proda svoj približno 23-odstotni delež Mercatorja, bi lastnikom iz Pivovarne Laško glede na preostali delež lastništva pripadalo 1,5 nadzorniškega mesta). Kdaj se bodo nadaljevali pogovoru pri varuhu konkurence, včeraj nismo izvedeli, dobro obveščeni pa pričakujejo, da naj bi se zadeve razpletle do konca prihodnjega tedna. Varuha vsekakor zanimajo motivi za prisotnost Laščanov v nadzornem svetu.

Iz petkove tiskane izdaje Dela