Industrija je ključen del gospodarstva

Zdravi deli slovenske industrije so svojo vitalnost ohranilit tudi skozi krizo in v zadnjih letih nadpovprečno povečali dodano vrednost in izvoz. »To se odraža tudi v konjunkturi, ki smo jo zabeležili v lanskem letu in se ohranja tudi v letošnjem,« je ocenil Bojan Ivanc iz analitske službe Skep pri GZS.

Gospodarska zbornica Slovenije želi na pomembnost industrije opozoriti tudi tako, da namerava do jeseni pripraviti manifest industrijske politike, ki bo vladi pomagal pri pripravi strategije in ukrepov za okrepitev gospodarske rasti. »Slovenija je v krizi najprej ugotavljala, da nekatera industrijska podjetja izginjajo, so pa druga preživela in se celo okrepila - ta sedaj tvorijo okostje slovenskega gospodarskega preporoda. Reindustrializacija je dobila domovinsko pravico tudi drugje v Evropski uniji,« je povedal Samo Hribar Milič, predsednik GZS.

Industrija je pri nas še vedno temeljna gospodarska dejavnost, saj delovna mesta v industriji - čeprav niso vsa visokotehnološka ali ne prinajšajo najvišjih dodanih vrednosti - generirajo delovna mesta tudi v drugih dejavnostih, predvsem storitvenih. »Industrija v Sloveniji zaposluje 188.000 ljudi, pri čemer je 160.000 zaposlenih v 18.000 podjetjih, 18.000 pa je samostojnih podjetnikov. Lani je ustvarila 30 odstotkov celotne prodaje gospodarstva, 57 odstotkov celotnega izvoza, šest milijard evrov dodane vrednosti in dve milijardi evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA),« je pomen industrije ilustriral Ivanc.

Analitska služba GZS je izpostavila tudi osem industrijskih panog z večjim potenicalom rasti. To so farmacija, kemična industrija, elektronika, guma in plastika, vozila, stroji in naprave, kovinski izdelki in nekovinski mineralni izdelki. Te panoge so v letih 2007 do 2013 odpuščale manj od povprečja v predelovalni industriji, prodaja jim je padla v manjši meri, izvoz in čisti dobiček pa sta zabeležila višjo rast.

Eno od uspešnih podjetij, ki je krizo izkoristilo za rast, je tudi idrijski Kolektor. »Tisti, ki so večji, so praviloma boljši, ko gre za dodano vrednost, ki je osnova za dolgoročen obstoj družbe, ali pa za dobiček, ki ga pričakujejo lasntniki. Izkoriščajo sinergije v sistemu, ki ga obvladujejo, imajo večjo pogajalsko moč do dobaviteljem in kupcev. Motivacija, biti velik, ni napačna,« je Kolektorjev poslovni model povzel član uprave Valter Leban.

Njihov strateški cilj je postati tehnološki vodja vsaj v delu dobaviteljske verige avtomobilske dejavnosti, kjer so sedaj dobavitelj za izdelovalce avtomobilov priznanih blagovnih znamk. »Internacionalizacijo smo začeli s komutatorji, nato smo obvladovanje procesov razširili še na magnetiko, elemente za hibridne pogone. Zdaj že znamo narediti celoten motor oziroma pogonski sklop. Naslednja stopnja pa je, da temu dodamo vsebino, funkcijo, ki je drugi ne obvladujejo,« je Leban pojasnil filozofijo rasti industrijskega podjetja.

Zanimiv (in nekoliko provokativen) pogled na slovensko industrijo, kjer mnoga podjetja delujejo kot dobavitelji za velike sisteme, je podal Tone Stanovnik iz informacijskega podjetja Špica International. »Ne vem, če se zavedamo, da podjetja, ki upravljajo ugledne blagovne znamke, avtomobile pravzaprav samo sestavljajo. Moč blagovnih znamk komponent se marsikje povečuje. Mogoče bomo kmalu vsi v podobnem položaju kot Akrapovič, kjer je za marsikaterega kupca že pomembneje, da na izpušnem sistemu piše Akrapovič, kot pa to, kateri motor kupuje.« Res pa je seveda tudi obratno - če dobavitelj ni v tehnološkem vrhu oziroma nepogrešljiv, ga principal odrine, predvsem, če se sam znajde v težavah - to se je na primer zgodilo Muri, ki je desetletja šivala za Boss. Slovenska industrija mora torej svojo prihodnost graditi na znanju in inovacijah.