Tiskane izdaje
Koper – Spor zaradi zastojev vlakov na slovenskem železniškem omrežju iz leta 2016 in začetka 2017 še zmeraj ni doživel epiloga. Rail Cargo Carrier (RCC), v lasti avstrijskega prevoznika Rail Cargo Group, je sprožil spor na upravnem sodišču zaradi zanj neugodne odločitve državnega regulatorja: Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki je konec septembra odločil, da Slovenske železnice – Infrastruktura niso ravnale diskriminatorno do RCC.
Več dejavnikov je vplivalo na to, da so med letoma 2015 in 2017 na slovenskem železniškem omrežju večkrat nastali daljši zastoji, ki so povzročili težave v slovenski logistiki. Na problem so tedaj prvi opozorili v Luki Koper. Najbolj kritično je bilo na tovorni postaji Koper, kjer je direktor SŽ Infrastruktura Matjaž Kranjc zaradi velikih odstopanj pri izvajanju voznega reda moral izdati posebno navodilo, kako naj se izvaja delovni proces na tej postaji. Avstrijski prevoznik RCC pa je dogajanje razumel kot zlorabo položaja v korist družb iz skupine SŽ.
Zloraba ali reševanje
Najprej je nekdanji direktor RCC Ivan Novak v elektronskem sporočilu zapisal: »Upravljavec tirov (SŽ Infrastruktura) zlorablja svojo funkcijo in določa omejitve prihodov naših vlakov na dva tira, kar je nedvomno v korist SŽ Tovorni promet.« Takšno izjavo je SŽ Tovorni promet prijavil na Akos in od njega zahteval, naj ugotovi, da so navedeni očitki o zlorabah, ki bi jih izvajale SŽ, neresnični. Septembra lani je na Akos pritožbo vložila še SŽ Infrastruktura z zahtevo, naj Akos ukrepa zoper prevoznika RCC zaradi neutemeljenih obtožb, da SŽ načrtno blokirajo družbo RCC in ji škodijo.
Pritiski na upravljavca so lahko nevarni
Slovenski regulator je konec septembra odločil, da upravljavec javne železniške infrastrukture SŽ Infrastruktura od 1. oktobra 2016 do 31. januarja 2017 ni ravnal diskriminatorno. Hkrati pa je določil, da mora SŽ Infrastruktura vsem prevoznikom začeti zaračunavati nadomestilo za sestavo in razstavo vlakov na tovorni postaji Koper od 10. decembra 2017 dalje. RCC se je zaradi takšne odločitve pritožil na upravno sodišče, vendar nam v odvetniški družbi, ki jih zastopa, tega niso hoteli pojasniti.
Generalni direktor SŽ Dušan Mes zagotavlja, da so vsi operaterji na tirih enakopravni.
Foto: Roman Šipić/Delo
Generalni direktor SŽ Dušan Mes je zatrdil, da SŽ Infrastruktura na tem tovornem postajališču v Kopru ne ravna diskriminatorno. Pač pa so se v družbi odločili za notranjo preiskavo, da bi ugotovili, kako ravnati v primerih, ko poskušajo predstavniki posameznih podjetij pritiskati na upravljavca infrastrukture za prednost na tirih: »Taki pritiski so lahko nevarni za potek prometa, zato bo moral upravljavec sprožiti postopke proti poskusom izsiljevanja prednosti,« je pojasnil Mes.
Na vprašanje, kaj je vzrok za ozko grlo na Tovorni postaji Koper, je Mes odgovoril, da je edino ozko grlo koprske tovorne postaje dejstvo, da do Kopra pripelje samo en tir. »Če bi do Kopra imeli dva tira, vseh teh zapletov na tovorni postaji in ozkega grla tudi ob občutnem povečanju pretovora ne bi bilo. S koprske postaje lahko pošiljamo vlake vsakih šest do 12 minut (odvisno od velikosti vlakov). Zato je nujen drugi tir. Tehnološke postopke so si ogledali tudi predstavniki avstrijskih železnic in zagotovili, da imamo te postopke primerno zastavljene,« je povedal Mes.
Neuradni vir zatrjuje, da se z drugim tirom stanje na koprski tovorni postaji ne bo izboljšalo, temveč poslabšalo, ker naj bi bilo vlakov še več, organizacijo dela in premikov pa vodijo in odrejajo SŽ, ki dajejo prednost svojim vlakom. Dušan Mes temu nasprotuje in pravi, da povsem zaupa sodišču, ki bo znalo presoditi dejanski položaj na slovenskih tirih.
