Če se ceste ne obnavljajo, so stroški višji

Ljubljana – Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob prevzemu poslov med svojimi prednostnimi nalogami na prvo mesto postavil učinkovito gospodarjenje z obstoječo infrastrukturo, kjer je glavni problem pomanjkanje denarja.

Sergij Grmek, ki je sredi drugega polletnega vedejevstva na mestu direktorja cestne direkcije, si težko predstavlja, da bi se država odrekla najosnovnejšemu – varnosti državljanov na cestah – in da ne bo zagotovila sredstev, da zaključimo leto. V sredo, tri dni po novih poplavah, je Sergij Grmek v pogovoru lahko postregel le z grobimi ocenami škode, v petek so z Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) sporočili, da so poplave na omrežju glavnih in regionalnih cest povzročile za dobrih 4,34 milijona evrov škode.

Kako urgentno delo bo imel novi minister, dokazuje podatek, da ima direkcija za svoje redno delo denar le še do konca tega meseca. Koliko denarja bi potrebovali do konca leta?

Še pred zadnjimi poplavami smo pristojni ministrstvi za infrastrukturo in finance obvestili, da bi letos za normalno delo potrebovali 19 milijonov za redno in investicijsko vzdrževanje državnih cest, 5,7 milijona za odpravo posledic žleda, za plačilo obveznosti za gradbišča, kjer so bila dela ustavljena ali pa sploh še ne začeta, potrebujemo 7,1 milijona evrov, pol milijona pa še za poplačilo odškodnin in odmer na nepremičninah iz naših projektov.

Ali lahko direkcija sama zasluži kakšna sredstva?

Ne. DRSC je organ v sestavi ministrstva in kot tak lahko opozarja, predlaga in izvaja osnovno dejavnost. Kar je redno vzdrževanje državnih cest, zagotavljanje prevoznosti in varnosti. To je naše poslanstvo. Mi pristojnemu ministrstvu predlagamo in oni nato odločijo in na osnovi ukrepov, ki jih mi predlagamo, nekaj naredijo.

Potem pa pridejo nove poplave.

Zato je pa tako zelo težko napovedati, koliko denarja bomo potrebovali. Ne vemo, kaj se bo dogajalo pozimi, kaj bo z zimsko službo. Poleti je glede na vremenske razmere težko napovedati, kaj se lahko zgodi na cestah. Čeprav budno spremljamo, kaj se dogaja in kaj bi se lahko zgodilo na cestah in okrog njih, kljub temu prihaja do nepredvidljivih dogodkov.

Koliko denarja bi potrebovali brez izrednih dogodkov?

Za osnovno redno in investicijsko vzdrževanje 150 milijonov evrov. To je za teh 6500 kilometrov državnih cest in 3000 objektov tisto, kar bi potrebovali, da bi ceste vzdrževali v kondiciji, kar pa je nad tem, bi bilo namenjeno izboljšanju stanja. Danes je samo vsaka četrta cesta v dobrem stanju, ostale tri bi bilo treba izboljšati.

Za leto 2015 ni zagotovljenih 150 milijonov evrov?

Ne, z lanskim rebalansom je zagotovljenih 105 milijonov. Premalo.

Čim bolj se oddaljuje obnova, tem več bo potrebnega denarja, pravijo strokovnjaki, saj bo škoda eksponentno rasla.

To je tako kot doma: če ne obnavljamo sproti, je potem treba narediti generalno obnovo, v našem primeru na novo zgraditi cesto.

Doslej je veljalo, da če želimo v naslednjih dvajsetih letih spraviti ceste v neko normalno stanje, bi letno potrebovali še enkrat toliko denarja?

Drži. V naslednjih dvajsetih letih bi letno potrebovali okrog 320 do 350 milijonov evrov. Zavedati se moramo, imamo gradbeno operativo, ki je sposobna nekaj narediti, obseg njenih del pa je omejen. Potencialen problem so javna naročila, saj je oddaja del lahko dolgotrajna, kar lahko zavleče postopek. Težava je tudi terminska omejitev proračuna. Mi bi morali imeti točno določena sredstva v točno določenem času. Tako bi tudi lažje planirali in bi z njimi lažje gospodarili.

No, to bi človek v urejeni državi pričakoval!

Na direkciji sem od 31. januarja in nisem doživel rebalansa proračuna. Ampak ko pride do tega, je tako kot sedaj, ko imamo ustavljenih štirinajst gradbišč. Največja škoda je, da gradbišča stojijo.

Dela se torej skoraj izključno na evropskih projektih.

Tukaj tečejo dela nemoteno, po terminskem planu. Skoraj vsi bodo zaključeni v prihodnjem letu.

So tudi pri vas zamrznjena evropska sredstva?

Ne, kar se nas tiče, teče vse gladko. Denar dobivamo. Skupaj gre za 136 milijonov evrov. Mi smo oddali za 141 milijonov evrov del, saj se v projektih ne ve, kakšna bo končna številka. Mi bomo vsekakor počrpali čim več. Trenutno oddajamo murskosoboško obvoznico, za katero nimamo zagotovljenih EU sredstev.

Torej vam prav pride, da se razpis vleče?

Ne, to ni nikoli dobro. Jaz bi najraje videl, tako kot je prav, da je direkcija strokovni organ. Mi določimo ukrepe, odloči pa naj pristojni, po kateri poti bomo šli. Želimo, da bi oddaja tekla čim hitreje, da smo aktivni in da se tudi rezultati vidijo.

Nesrečni mostovi?

Direkcija zagotavlja osnovno prevoznost in varnost, ker pa denarja za sanacijo poškodb, usadov mostov, nimamo, ukrepamo s posegi, ki jih narekuje stroka.

Dela se samo na dveh?

Med Velenjem in Arjo vasjo potekajo dela zaradi vremena nekoliko počasneje, pričakujem, da bo prevoznost vzpostavljena do konca novembra. V Prestranku je bil dvosmerni promet sproščen konec avgusta, do zaključka vseh del in izdaje uporabnega dovoljenja pa velja na mostu čez Pivko omejitev hitrosti.

Kaj pa ostali mostovi, še vedno niti dokumentacije ne pripravljate?

Žal smo bili zaradi proračunskih rezov prisiljeni prekiniti pripravo dokumentacije. Vendar pa spremljamo stanje in so mostovi varni za uporabo.

Se obetajo še nove omejitve?

Trenutno ne in upamo, da bomo čimprej dobili denar za obnovo najbolj kritičnih objektov.

Most na Vranskem ni vaš.

Je pa zelo nesrečen dokaz, kaj se lahko zgodi. Če česa, si takih stvari res ne želimo. Po žledu in padanju kamenja smo ocenili, da je treba pogledati in določiti mesta, kjer je potencialna nevarnost. Okrepili smo pregledniško službo. Po zakonu naj bi infrastrukturo pregledali dvakrat na teden, a pregledujemo dnevno in smo na tekočem. Popisali smo 623 primerov in določili ukrepe. Za ureditev vseh brežin – izven cest moramo skrbeti za zidove, mreže, usade – bi potrebovali okrog 79 milijonov evrov.

Podporni zid na Visokem je rastel iz leta v leto, ampak semafor bo očitno ostal večno?

Upajmo, da ne. Želimo, da bi se stvari uredile in da bi šli po neki prednostni lestvici, začenši z najbolj nujnimi stvarmi. Tako se je delalo tudi v preteklosti, ampak drugače si tega ne znam predstavljati.

Kaj nam grozi, vsaj teoretično?

Kot rečeno, ceste in objekte redno pregledujemo, pregledujejo jih tudi koncesionarji in na Trojanah so oni odkrili pomanjkljivosti. Takoj smo sprožili postopek in ta mesec oddali delo.

Zima se približuje.

Na zimsko službo se pripravljamo, do 15. oktobra bo narejen plan, dela se kot vsako leto, ne glede na denar, saj si res ne predstavljam, da ga ne bo.

Koliko je zaposlenih na direkciji? Imate sploh delo?

Seveda, 65 zaposlenih, 4 so financirani z evropskim denarjem. Direkcija se ne ukvarja samo z vzdrževanjem, dela še druge stvari, je soglasodajalec, imamo šest izpostav po Sloveniji, ukvarjamo se s prometno varnostjo, štetjem prometa, arhiviranjem, nadzorništvom. Opravil je ogromno.

Koncesije za vzdrževanje so se že davno iztekle, sedaj jih podaljšujete iz meseca v mesec. Revizijska komisija je pritožbenike zavrnila. Kje smo sedaj?

Skupina pregleduje ponudbe za vsako območje posebej in poročila pričakujem v kratkem. Če ne bo pritožb, računam, da bomo vsaj tam, kjer je samo en ponudnik, pripravili pogodbe, ki jih na predlog ministra potem podpiše vlada. Koncesija se oddaja za 7 let z možnostjo podaljšanja za tri leta.

Na predstavitvi ministra Gašperšiča je eden od poslancev rekel, da je model DRSC in vzdrževanja zastarel?

Si ne predstavljam, kaj pomeni, da je model zastarel, ker v redu funkcionira.