Tiskane izdaje
Slovenski trg z elektriko se je popolnoma odprl pred desetimi leti in šestimi meseci. Pred petimi leti je na trg odločno vstopil Gen-I, ta je zbil cene elektrike s sodobno trgovalno platformo in podporo lastnice Gen Energije, ki ima v lasti polovico jedrske elektrarne v Krškem. Pet tradicionalnih elektrodistribucij je leta 2007 dobilo nadrejenega SODO, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, hkrati pa nalogo, da ločijo upravljanje omrežij od trgovanja z elektriko.
»Ob nastopu novih igralcev smo začeli tudi mi z bolj aktivnim pristopom in pestrejšo ponudbo za gospodinjske odjemalce. Za E3 je bilo obdobje zadnjih desetih let kar turbulentno, konkurenca med ponudniki se je zaostrila, novim okoliščinam pa so se prilagodili tudi odjemalci, ki so postali pri svojih odločitvah bolj racionalni. Za uspešno poslovanje je tako potrebna visoka stopnja odzivnosti in inovativnosti. V zadnjih letih zelo veliko naporov usmerjamo v pripravo ponudbe in storitev, ki so prilagojene potrebam odjemalcev,« pravijo v E3, edini trgovalni hčerinski družbi, ki je še v 100-odstotni lasti ene elektrodistribucije, Elektra Primorska.
Že vrsto let se najcenejšemu ponudniku elektrike in kasneje tudi plina Gen-I število porabnikov povečuje. Po podatkih Agencije za energijo se je število uporabnikov elektrike v Sloveniji med letoma 2007 in 2016 povečalo z dobrih 793.000 na dobrih 838.000. Poraba temu sledi, vendar je rast precej bolj umirjena.»Ponosni smo, da smo od prihoda na trg leta 2009 pridobili zaupanje največ odjemalcev elektrike in da smo danes največji dobavitelj elektrike v Sloveniji. Zaupanje odjemalcev ohranjamo kljub prihodu novih dobaviteljev na trg,« pravijo v Gen-I.
Robert Golob Foto: Roman Šipič/Delo»Trg elektrike in plina živi ter izpolnjuje osnovno nalogo. Ves čas obstaja pritisk na cene v korist posameznikov in celotne družbe. Konkurenčnost pa je zdaj dosegla meje, še nižje s cenami ne gre. V prihodnje bo konkurenca bolj v uspešnosti uporabe novih tehnologij in iskanja priložnosti, čedalje manj bo poudarka na konkurenčnosti na cenovni ravni. Pomembne bodo rešitve, ki bodo v korist uporabnikom in tudi ponudnikom energije. Mi smo svoje poslanstvo pri cenah v zadnjih petih letih opravili. Zdaj smo na poti novega poslanstva. To niso več najnižje cene, temveč zelena samopreskrba,« svoj pogled na razvoj trga strne Robert Golob, predsednik uprave Gen-I.Povezovanje trgovcev»Hčerinsko družbo smo menjali za lastniški delež v družbi Gen-El, solastnici skupine Gen-I, katere sestavni del je po menjavi deležev tudi naša nekdanja družba Elektro energija,« pravijo v Elektru Ljubljana o spremembah v organizaciji. Elektro Celje je še večinski lastnik (74,3 odstotka) hčerinskega podjetja ECE, ki se ukvarja s prodajo energije. V Elektru Celje so leta 2011 z izčlenitvijo ustanovili podjetje Elektro Celje Energija, septembra 2015 pa je v družbo ECE vstopil Elektro Gorenjska s pripojitvijo njegove hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja. Tako je zdaj Elektro Primorska edina distribucija, ki je dejavnost izčlenila v hčerinsko družbo in je še vedno 100-odstotna lastnica.SODO bi najraje odpravili
O SODO, ki je od začetka trn v peti elektrodistribucij, v Elektru Ljubljana nočejo reči nič določnega. Ena od rešitev je tudi preoblikovanje SODO v družbo, ki bi skrbela za skupna naročila in bila nekakšna razvojna platforma, ne bi pa več razdeljevala omrežnine.»Računsko sodišče je aprila 2014 ugotovilo del nekonsistentnosti pri izvajanju gospodarske javne službe sistemskega operaterja. Distribucijska podjetja se skupaj z vsemi deležniki trudimo najti rešitev, ki bi omogočila učinkovitejše izvajanje javne službe in rabo omrežninskih prispevkov,« pravijo v Elektru Ljubljana.»Zavzemamo se za lastno koncesijo, ker menimo, da smo distribucije primerno organizirane in stroškovno učinkovite ter bo tako omogočen kakovosten in učinkovit nadaljnji razvoj distribucije električne energije,« pa pravijo v Elektru Primorska. Tudi v Elektru Maribor se zdi smiselna podelitev koncesij distribucijskim operaterjem.
Manjšinski deleži ostajajo
Eden glavnih vzrokov za ustanovitev SODO so bili manjšinski zasebni lastniki elektrodistribucij. Zdaj ima Elektro Ljubljana v svoji lastniški strukturi še vedno dobrih 19 odstotkov manjšinskih delničarjev. »Konsolidacija lastniške strukture je stvar lastnika in je kot poslovodstvo ne moremo komentirati,« pravijo v Elektru Ljubljana.Tudi v Elektru Primorska in Elektru Celje imajo manjšinski zasebni lastniki približno 20-odstotni delež, večinski delež (79,5 odstotka) pa ima država. Tudi v Elektru Maribor ima večinski delež država (79,5 odstotka), Pivovarna Laško Union 5,74 odstotka, Ampelus holding Ltd. 3,27 odstotka, drugi manjšinski lastniki pa malo več kot desetodstotni delež. Pravijo, da se je število delničarjev povečevalo vse do leta 2011, ko jih je bilo kar 1360, v zadnjih letih pa se je njihovo število zmanjšalo že za več kot 40 odstotkov.
Kabliranje in pametna omrežja
Na vprašanje, kam se usmerjajo zdaj, v Elektru Ljubljana pravijo, da so v preteklih letih pospešeno zmanjševali zadolženost in hkrati povečevali investicije. Leta 2014 so ob žledolomu začeli intenzivno kablirati srednje- in nizkonapetostno mrežo.Od skupaj 17.600 kilometrov omrežja v lasti Elektra Ljubljana je zdaj že več kot 7900 kilometrov podzemnih kablovodov, torej dobrih 47 odstotkov. Družba bo tudi v prihodnjih letih v razvoj omrežja vlagala od 35 do 40 milijonov evrov na leto, kakšen delež vlaganj bo namenjen v podzemne kablovode, pa je odvisno od več dejavnikov. »Prostorska umestitev in pridobivanje soglasij sta precej zahtevnejša kot za nadzemne vode, kar močno podaljša tudi čas gradnje,« pravijo v Elektru Ljubljana.»Za uvedbo pametnih omrežij in prihajajočih novih tehnologij je nujna stabilna in robustna infrastruktura. S tem namenom smo že pred časom sprejeli odločitev, da pospešeno izvajamo kabliranje obstoječega omrežja in novih izvedb. To je osnova za pametna omrežja in vse prihodnje tehnologije,« pa so prepričani v Elektru Celje.
Za povečavo kliknite na grafiko.V Elektru Maribor pa v okviru prizadevanj za digitalno transformacijo in trajnostni razvoj nadaljujejo že nekajletna intenzivna vlaganja v povečevanje jakosti in robustnosti omrežja ter v pametna omrežja. »V Elektru Maribor imamo nadpovprečen delež izoliranih vodov in v sistem naprednega merjenja vključenih odjemalcev. Vanj je vključenih že 64 odstotkov merilnih mest. Najkasneje do leta 2025 bodo v ta sistem vključeni vsi naši uporabniki.«Robustnost omrežja je zaradi podnebnih sprememb izjemno pomembna, kar pomeni, da mora biti sistem sposoben hitre regeneracije ob mejnih obratovalnih stanjih, primerno delovati v vseh vremenskih razmerah in se prilagajati razmeram v omrežju.»Konec leta 2016 smo dosegli 67,13-odstotno stopnjo izoliranosti naših vodov, kar se nanaša na zemeljske kable in zračne izolirane vode. Skupna dolžina vseh vodov na območju Elektra Maribor je leta 2016 znašala 16.344 kilometrov. Tudi leta 2017 smo intenzivno nadaljevali izvajanje omenjene strategije, tako da bo stopnja izoliranosti še višja,« poudarjajo v Elektru Maribor.Pa še elektrifikacija prometaV Elektru Ljubljana menijo, da je glede na strategijo vlade, ki predvideva intenzivno elektrifikacijo prometa in ogrevanja ter vključevanje razpršenih virov energije v omrežje, denarja za naložbe premalo. »Po najbolj optimističnih scenarijih bo treba nizkonapetostno omrežje dva- do trikratno okrepiti, ob tem pa intenzivno uvajati informacijske tehnologije in tarifne sheme za aktivne uporabnike,« pojasnjujejo. Zelo močen je tudi ciklus vlaganj v digitalizacijo omrežja.»Načrtujemo, da bomo leta 2018 v sekundarno opremo, ki pokriva digitalizacijo omrežja, vložili 5,3 milijona evrov. Od tega bomo 3,7 milijona evrov namenili za pametne števce, drugo pa v vodenje in avtomatizacijo omrežja in v IKT-infrastrukturo,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.Postavljenih imajo 53 električnih polnilnih postaj. »E-mobilnost je eden od ključnih prispevkov za izpolnjevanje zavez do nizkoogljične družbe, zato bo morala tudi država prispevati svoj delež k oblikovanju infrastrukture, če želi izpolniti zaveze do pariškega sporazuma. Zgolj subvencije za električna vozila niso dovolj, za zagotavljanje e-mobilnosti je treba vzpostaviti tudi ustrezno infrastrukturo, ki bi morala najti svoje mesto v strategiji razvoja elektroomrežja,« dodajajo v Elektru Ljubljana.Raznovrstnejša ponudba trgovcev
E3 od leta 2010 po koncesijski pogodbi občine Šempeter-Vrtojba upravlja sistem daljinskega ogrevanja v naselju Podmark. »Od odprtja trga smo v ponudbo dodali nove energente, poleg električne energije ponujamo še zemeljski plin in biomaso, predvsem lesne pelete. Ponudbo smo obogatili še z izdelki spletne trgovine ECE shop,« pravijo v Elektru Celje.
V Gen-I so odjemalcem, kot poudarjajo, omogočili precej nižje račune za energijo, saj so že ves čas najugodnejši ponudnik električne energije slovenskem trgu. »Poleg tega smo prvi ponudili tudi različne storitve, denimo brezplačno menjavo dobavitelja prek spletne strani ali telefona, prijazen in dostopen klicni center ter cenike brez vezave. Ponudbo smo leta 2012 dopolnili s ponudbo precej ugodnejšega zemeljskega plina in leta 2016 gradnjo domačih sončnih elektrarn na ključ,« poudarjajo v Gen-I.
Energija plus, odvisna družba Elektra Maribor, pa med drugim vključuje v svojo ponudbo napredne merilne sisteme in s tem dinamične tarife skupaj s tako imenovano zlato uro, s katerimi se omogočajo prihranki s prilagajanjem odjema, ne da bi pri tem zmanjšali kakovost preskrbe z elektriko. Uporabnike pa se o tem lahko individualno predhodno obvešča, denimo, s SMS- ali elektronskim sporočilom.
Huda tekma
Slovenski trg je majhen, trgovcev pa je veliko. »Akviziterji, ki hodijo od vrat do vrat, strankam ne predstavijo ponudbe na odkrit in pošten način, temveč posamezne pomembne informacije zamolčijo ali, še huje, priredijo. Pri tem mislimo predvsem na informacije o prihrankih, vezavi, skritih stroških, pogodbenih kaznih v primeru predčasnega odstopa od pogodbe. Še večja težava pa je, ker se akviziterji predstavljajo z lažnimi nazivi podjetij in razlogi za obisk ('prihajam iz Elektra, rad bi popisal števec'), da jih stranke spustijo v svoj dom ter s tem ustvarjajo zmedo in strah,« opozarjajo v Gen-I na nekatere neljube posledice hude konkurence.
