Cesta vse večja ovira v slovenski Istri

Lucija – »Občina Piran in njen župan nista spremenila stališča do gradnje hitre ceste od Izole proti Luciji. Občina Darsu ne da soglasja za gradbeno dovoljenje. Samo svetniki lahko spremenijo tako odločitev,« je zagotovil župan Peter Bossman po govoricah, češ da je župan menda spremenil stališče. Na Darsu bi še letos radi gradbeno dovoljenje, krajani Lucije in Sečovelj pa so vse bolj jezni.

To, kar se dogaja zadnje tedne na cestah proti hrvaški Istri, postaja za prebivalce obmejnih krajev, Sečovelj pa tudi Lucije in drugih manjših krajev v bližini nevzdržno. Reka pločevine tako kot včeraj in danes povsem zapre dostop do številnih domov, ljudje imajo zato številne težave. Prebivalci Lucije opozarjajo, da država v 20 letih ni poskrbela za večjo pretočnost tranzitnega prometa v Istro.

Po odprtju predora Markovec je v Luciji in Sečovljah še slabše, saj se skozi mejni prehod Sečovlje usmerja še več prometa kot prej. Načrtovana gradnja hitre ceste od Jagodja do Lucije bi razmere v teh krajih še poslabšala. V piranski občini so menda edini v državi, ki nasprotujejo gradnji kake državne ceste. Cesta do Lucije je bila predvidena le kot medkrajevna cesta, ki bo občino Piran navezovala na sistem državnih hitrih cest. Zato je bilo predvideno, da se konča v Luciji. Razmere so se v 20 letih bistveno spremenile. Tranzitne ceste še vedno ni, promet v Istro se je podvojil. Zato so 20. decembra 2016 na občinskem svetu soglasno sprejeli sklep, da mora država prednostno rešiti vprašanje tranzita skozi slovensko Istro in da se mora gradnja odseka hitre ceste Koper–Dragonja končati pred začetkom gradnje ceste med Jagodjem in Lucijo. »Po odprtju predora Markovec se pojavljajo dolgi zastoji od tega predora vse do mejnega prehoda Sečovlje. Čakalna doba pa je pogosto daljša od tiste na mejnem prehodu Dragonja,« pravi Peter Bossman.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Povabilo piranskega župana ni prepričalo

Sredi julija so na ministrstvu za infrastrukturo povabili župana, da bi ga skupaj z Darsom vseeno prepričali o nujnosti gradnje odseka Izola–Lucija. Dars je Bossmana obvestil, da so z občino Koper 5. maja podpisali sporazum o pripravi dokumentacije, s katero naj bi (skladno s predlogi koprskega župana Borisa Popoviča) izvedli nekaj investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru. Ti posegi naj bi zelo ublažili sedanje probleme na tranzitni poti med Koprom in mejnim prehodom Dragonja. Že to dejstvo naj bi zmehčalo odgovorne v Piranu, da bi privolili in dali soglasje za gradbeno dovoljenje za cesto do Lucije. Poleg tega je Dars piranske politike seznanil s tveganji, ki jih ima Dars, če ne bi dovolj hitro prišli do gradbenega dovoljenja. Morali bi sprejemati spremembe ali dopolnitve na projektni dokumentaciji, pridobivati nova soglasja, izpolnjevati dodatne zahteve upravnih organov zaradi spremembe gradbene zakonodaje. Zaradi teh tveganj bi se povečala možnost zmanjševanja obsega dokazil o pravici graditi, »kar pomeni, da pridobitev gradbenega dovoljenja za takšen obseg zemljišč, kot bi lahko zaprosili danes, pozneje ne bo več mogoč. Čeprav se začetek gradnje ceste Jagodje–Lucija odmika v prihodnost, želimo gradbeno dovoljenje pridobiti še leta 2017, da bomo ravnali gospodarno in odgovorno,« so z Darsa pisali piranskemu županu.

Peter Bossman nam je pojasnil, da je dal odgovornim predstavnikom države jasno vedeti, da sklep o soglasju za gradnjo hitre ceste do Lucije lahko sprejmejo samo svetniki. »Do zdaj nas z Darsa niso prosili, da bi prišli na občinski svet, in pojasnili, zakaj naj bi v Piranu sprejeli drugačen sklep. Če bodo to ponudili, bo županov kolegij predlog proučil in odločal, ali takšno vsebino lahko uvrstimo na dnevni red. Seveda ni veliko verjetnosti, da bi svetniki spremenili stališče. Še posebno ne po tem, kar se dogaja na naših cestah.«

Se bo organizirala še civilna iniciativa?

Predsednik sveta KS Sečovlje Denis Fakin je izjavil, da bo šel prvi protestirat proti posegom, ki bi še poslabšali razmere tukajšnjih prebivalcev, in da bi lahko zelo hitro ustanovili civilno iniciativo proti takemu posegu. V Piranu ne razumejo, zakaj država že od aprila 2004 sprejema DPN za odsek Koper–Dragonja.

Prometni zamaški spodbujajo komunikacijo

Najboljšo traso je vlada izbrala leta 2013, lani jeseni so razgrnili osnutek DPN in takrat so strokovnjaki z Darsa izjavili, da bi v najboljšem primeru DPN lahko sprejeli v enem letu. To eno leto bo kmalu mimo, a precej verjetneje je, da prave tranzitne ceste, ki bi se izognila urbaniziranim delom Kopra, Izole, Lucije in Sečovelj (in krajinskemu parku Sečoveljske soline), še dolgo ne bodo gradili. Očitno je tudi, da odločevalci prometne strategije vprašanju urejanja prometnih tokov prisluhnejo le v času vse večjih zamaškov na cestah, ko je zaradi prometnega kaosa prizadet tudi velik del slovenskih državljanov na poti proti južnim krajem.