Digitalna Slovenija šele 17. v Evropi

Slovenija se je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), najnovejšem poročilu evropske komisije, uvrstila na 17. mesto med 28 državami EU. Dosegla je opazen napredek pri vključevanju digitalnih tehnologij v poslovna okolja, kar je pohvalno. Izboljšala so se tudi digitalna znanja in spretnosti. Slovenci smo bolj vključeni v različne spletne dejavnosti.

Nekoliko presenetljivo pa je, da je povezljivost še vedno pod povprečjem EU, predvsem zunaj urbanih okolij, čemur botruje počasen prehod na uporabo hitre in mobilne širokopasovne povezave. Javne e-storitve počasi napredujejo predvsem zaradi prizadevanj za odprtost podatkov.

DESI meri napredek digitalizacije s petimi merili

Takšen je kratek povzetek indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga je evropska komisija objavila konec aprila, Slovenija pa se na digitalnem področju uvršča v skupino srednje uspešnih držav, obkrožena je s Francijo in Češko.

DESI je sestavljen indeks, ki meri napredek digitalizacije s petimi komponentami, in sicer: povezljivostjo (vse vrste fiksnih in mobilnih širokopasovnih povezav, njihova dostopnost in cene), človeškim kapitalom (digitalna znanja in spretnosti), uporabo spleta (spletnih vsebin, komunikacij in transakcij), integracijo digitalne tehnologije (napredek digitalizacije) ter digitalnimi javnimi storitvami (e-uprava).

Slovenija lovi priključek s povprečjem EU

Da se ne bi naslov članka zdel pretirano črnogled, naj dodam, da je Slovenija v letu dni v indeksu DESI pridobila eno mesto in je poleg Slovaške država, ki je glede digitalnih kazalnikov lani dosegla največji napredek. Kljub temu je še vedno dejstvo, da naša država nekoliko zaostaja za evropskim povprečjem, do najboljših – Danske, Finske in Švedske – pa ji manjkajo predvsem digitalna znanja in uporaba interneta, veliko rezerv pa je tudi v digitalizaciji storitev javne uprave.

Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvršča med srednje uspešne države v Evropi.

Edini kazalnik, kjer se je Slovenija izkazala za nadpovprečno v primerjavi s povprečjem držav EU, je bila integracija digitalnih tehnologij v gospodarstvo. Podjetja se torej pospešeno in uspešno digitalizirajo, kar je sicer dober obet za prihodnja leta. V zadnjih štirih letih Slovenija tako lovi priključek s povprečjem EU v digitalizaciji v gospodarstvu in družbi. Letos mu je še najbliže.

Povezav je dovolj, a so drage

Iz poročila evropske komisije je razvidno, da je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami boljša kot v preteklosti, a je Slovenija kljub temu letos izgubila še dodatno mesto (pri povezljivosti je zgolj 19.), saj so druge države bolj napredovale.

Kljub določenemu napredku pa je prehod na mobilne in hitre širokopasovne povezave še vedno počasen. Edini svetli točki sta visok odstotek gospodinjstev s širokopasovnimi povezavami (77 odstotkov) in pokritost z mobilnim omrežjem 4G (94 odstotkov). Vsi drugi kazalniki povezljivosti Slovenijo uvrščajo na rep med evropskimi državami. Poročilo še izpostavlja, da so cene fiksnih širokopasovnih povezav v Sloveniji visoke.

Manjka nam digitalnih znanj

V poglavju človeški kapital se je Slovenija prav tako slabše izkazala. Vse več ljudi uporablja splet, vendar so stopnje rasti nizke. Ravni znanja in spretnosti se gibljejo okoli povprečja EU. Slovenija dosega dobre rezultate v zvezi z diplomanti naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tudi informatikov specialistov imamo več, kot je povprečje EU. Žal pa so slabše ocenjene digitalne sposobnosti splošnega prebivalstva (spletnih uporabnikov), ki pa se počasi izboljšujejo.

Internet imamo, a ga ne izkoriščamo (v celoti)

Z vidika uporabe spleta Slovenija izgublja priključek z Evropo. Čeprav je v spletne dejavnosti vključenih malo več slovenskih uporabnikov kot lani, je ta prehod še vedno počasen, predvsem v primeru e-bančništva in spletnega nakupovanja. Popolnoma na repu razpredelnice se znajdemo tudi pri kazalniku pogostosti rabe družbenih omrežij. Edini svetli točki v tem delu poročila sta branje spletnih novic (to na spletu počne kar 80 odstotkov uporabnikov spleta) in uporaba videa na zahtevo.

E-računi pognali digitalizacijo gospodarstva

Obvezni rabi e-računov v poslovanju s proračunskimi uporabniki se moramo zahvaliti, da je Slovenija opazneje napredovala pri integraciji digitalnih tehnologij, kjer je bila sicer v sivem povprečju (skok s 13. na sedmo mesto). Zdaj je Slovenija po rabi e-računov na tretjem mestu v Evropi, saj e-račune uporablja 57 odstotkov podjetij.

Podjetja so povečala tudi rabo IT-storitev iz oblaka. Edini dejavnik, ki nas lahko skrbi, je nazadovanje odstotka majhnih in srednje velikih podjetij, ki svoje storitve ponujajo po spletu (le 13 odstotkov), kar je presenetljivo, saj je število podjetij, ki sodelujejo v čezmejni spletni prodaji, v Sloveniji relativno visoko.

E-uprava še vedno podpovprečna

Kazalniki s področja digitalnih javnih storitev v indeksu DESI nam prav tako ne morejo biti v ponos. Slovenija je sicer precej izboljšala ponovno uporabo informacij javnega sektorja na račun podatkov »odprtega tipa« (skok z 22. na 12. mesto), drugod pa napredek ni opazen, še več, celo nazadujemo. Prehod na e-upravo je počasen v primerjavi s povprečjem v EU, izvajanje javnih storitev na spletu pa ni napredovalo, izhaja iz poročila evropske komisije.

Koga smo prehiteli?

Morda vas zanima, katere evropske države podobno kot Slovenija še lovijo digitalni priključek za evropskim povprečjem. Slabše od Slovenije so se v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe poleg že omenjene Češke izkazale še Hrvaška, Italija, Grčija, Bolgarija in Romunija.