Do 2018 mehko ob službo 600 ljudi

Nove, zaostrene razmere narekujejo racionalizacijo, pravijo v HSE, sindikati govorijo o likvidaciji.

Objavljeno
25. november 2015 12.07
Posodobljeno
25. november 2015 12.30
*acr* HSE
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Holding Slovenske elektrarne, ki mu že decembra zapade 120 milijonov evrov posojil, januarja pa še 110 milijonov, išče nadomestna posojila, potem pa dolgoročna za 300 milijonov evrov. Ali bodo to posojila komercialnih bank ali obveznice, še ni jasno.

»Finančno smo v dokaj resni situaciji,« je poudaril finančni direktor HSE Stojan Nikolić in spomnil, da so junija končali z največjo investicijo v državi, gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pri katerem zaradi prekoračitve končnega zneska za 130 milijonov evrov finančna konstrukcija projekta ni bila zaprta.

Lani so zato morali prodati 35-odstotni delež v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, vendar prihajajo nove obveznosti, ker komercialne banke ne jamčijo več za del posojila Evropske investicijske banke, na to pa je vezan tudi del posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Tako bo moral HSE že decembra odplačati 120 milijonov evrov posojila, januarja še 110 milijonov in verjetno še 40 milijonov evrov. »Zdaj smo pred tem, da zagotovimo dolgoročno rešitev. Najprej bomo zagotovili premostitveno posojilo, ki bo trajalo do konca leta 2016, vseeno pa računamo, da bomo uspeli dolgoročnih 300 milijonov evrov zagotoviti v prvem četrtletju 2016,« je povedal Nikolić.

Vnovčitve poroštva ne bo

Za bodisi posojilo komercialnih bank bodisi izdajo obveznic ima HSE že soglasje ministrstva za finance. »O dejanski izdaji obveznic se bomo odločali na podlagi bonitetne ocene skupine HSE in razmer na trgu,« je pojasnil Nikolić in dodal, da finančna slika skupine ne bo dobra brez racionalizacije poslovanja. V skupini so letos z zmanjšanjem stroškov storitev, materiala in dela prihranili 72 milijonov evrov. »Pričakujem, da bomo februarja lahko organizirali podobno predstavitev in povedali, da so finančni viri zagotovljeni in da ne vidimo finančnih težav v prihodnjih štirih letih,« je še napovedal Nikolić.

Premostitveno posojilo bodo sicer dale banke, s katerimi HSE sodeluje pri snovanju izdaje obveznic. Povpraševanje so poslali na 18 bank, dobili so 17 ponudb, izbrali so štiri, pogovarjajo pa se s tremi, a o imenih nočejo govoriti. Za komercialna posojila so medtem povpraševanja poslali na 16 bank, dobili so šest ponudb. »Optimistični smo, ponudb je bilo krepko čez 300 milijonov evrov,« pravi Nikolić.

Glavnico 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke (EIB), ki je zavarovano z državnim poroštvom, bo Teš začel odplačevati šele leta 2017, zato Nikolić nevarnosti za unovčitev poroštva ne vidi. »Dokler izpolnjujemo vse obveznosti, te nevarnosti ni,« je poudaril in dodal, da tudi EIB do takrat nima možnosti odpoklicati posojilo in unovčiti garancije. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je dodal, da so vladi že predlagali spremembo zakona o poroštvu.

Poslovanje v krču

HSE je pripravil razvojni načrt družbe in skupine za obdobje 2016-2020, ki sta ga sprejela tudi nadzorni svet HSE in Slovenski državni holding (SDH). Načrt izvedbe prestrukturiranja je eden od popravljalnih ukrepov, ki jih je v reviziji HSE naložilo tudi računsko sodišče. »Sodelavcem napovedujemo zahtevnih pet let,« pravi Košorok. Cene elektrike na trgu so rekordno nizke, to pa se še tri ali štiri leta ne bo spremenilo. V HSE načrtujejo krepitev koncernskega poslovanja, prenovo in združevanje plačilnih sistemov in podpornih procesov, med večjimi projekti je tudi združitev Teša in Premogovnika Velenje. Veliko pozornosti bodo namenili tudi odškodninski odgovornosti pri projektu Teša 6.

Neuradno bo v skupini HSE konec leta 2018 zaposlenih 600 ljudi manj kot zdaj, ko jih je približno 3400. To naj bi potekalo na mehak način. Košorok pa pravi, da bi se tudi v energetiki počasi lahko začeli zavedati, da so se razmere bistveno spremenile in da kolektivne pogodbe iz leta 1996 tem razmeram ne ustrezajo več. Predsednik sindikata delavcev v energetiki Branko Sevčnikar opozarja, da direktor ne more spreminjati kolektivne pogodbe dejavnosti energetike, spreminjanje podjetniških kolektivnih pogodb pa brez tega nima smisla. Razvojni načrt HSE v sindikatu imenujejo »likvidacijski načrt«, Sevčnikar dodaja, da o takem načrtu ni bilo in niti ne more biti socialnega dialoga.

Samo še zeleno

Djordje Žebeljan, ki je vodil pripravo razvojnega načrta HSE, je povedal, da bodo vse naložbe HSE do leta 2030 usmerjene v obnovljive vire energije, omenil je elektrarne na Muri in črpalno hidroelektrarno Kozjak. Vendar je opozoril, da HSE kot velik proizvajalec ne dobi subvencij, obnovljivi viri pa brez tega še niso konkurenčni. Dodal je še, da elektrarne na obnovljive vire energije niso vključene v sistemske storitve, kar je velika dvoličnost elektroenergetskega sistema in tudi politike. V HSE sicer čakajo uredbo vlade, ki bo pomagala pri težavah premogovne energetike (mehanizem CRM), pa tudi dovoljenje za nadaljnje obratovanje četrtega bloka Teša.