Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob vstopu na slovenski trg z elektriko nemški RWE cilja na 10.000 uporabnikov v prvem letu. Kot pravi Karl Kraus, glavni izvršni direktor RWE za jugovzhodno Evropo, konkurence ne nameravajo premagovati z dumpinškimi cenami, temveč bolj z novimi storitvami.
Kakšna so vaša pričakovanja za slovenski trg, ki je majhen, konkurenca pa je močna?
Slovenija ima razvit trg in ima vse osnove za pošteno konkurenco. Naša glavna usmeritev je organska rast, pri čemer lahko naše izkušnje in znanje iz evropskih trgov prenesemo v Slovenijo, priložnost pa je tudi v novih inovativnih storitvah, ki jih na slovenskem trgu še ni. Organska rast je značilna tudi za naše vstope na druge vzhodnoevropske trge. Seveda smo odprti za vse oblike robustne in trajnostne rasti, zato smo pripravljeni tudi na partnerstva s slovenskimi družbami.
Lahko poveste več o vstopu na slovenski trg, cenah in storitvah?
Raven cen elektrike v Sloveniji je postavljena zelo nizko. Pri cenah zato ne vidim veliko možnosti za tekmovanje. Pomembna za slovenskega porabnika je učinkovitost rabe energije. To je naša usmeritev, ponujamo poštene cene, poleg tega pa inovativne produkte, ki zmanjšujejo porabo energije. Na koncu je pomemben cel račun, z zmanjšanjem porabe se zmanjšajo prispevki in tudi omrežnina.
Imamo jasno usmeritev k energijski učinkovitosti, ki je dobra tako za porabnika energije kot za okolje. Z našo ponudbo lahko povprečen slovenski porabnik elektrike na leto prihrani 100 evrov in zmanjša porabo elektrike za 15 odstotkov. Ključno je, da je ponudba preprosta in da učinkuje takoj. Ponudbo elektrike smo dopolnili s paketi LED sijalk, ki jih je zelo preprosto uporabiti v gospodinjstvu in prinašajo neposredne prihranke. Za posamezno gospodinjstvo so te sijalke v trgovini drage, mi pa lahko z znanjem in nakupom velikega obsega njihovo ceno zelo znižamo. Še več inovativnih produktov bo prišlo v prihodnje. Najprej se usmerjamo v gospodinjstva, kasneje pridejo na vrsto majhna in srednja podjetja, nato večja, potem se bomo odločili še, ali bomo v Sloveniji srednjeročno prodajali tudi plin.
Kanclerka Angela Merkel je napovedala konec uporabe premoga do leta 2050. Kako se soočate s tem?
Nemčija je to zastavila precej radikalno, ob tem je močno podprla obnovljive vire energije. Nimamo enotne politike po vsej Evropi, kar je težko obvladovati. Različna sta že sosednja trga, Poljska in Francija, prva vztraja pri premogu, druga pri jedrski energiji. Danes je treba zagotavljati pravo energetsko mešanico za vsako državo. Zato mi nismo več nemška, temveč evropska družba in smo na vseh trgih domač igralec. Nekaj dni imamo tudi družbo v Sloveniji in ta bo delovala kot slovenska družba in zadovoljevala potrebe slovenskega porabnika. Ključ naše uspešnosti je, da pripeljemo najboljše storitve do porabnika. Lahko ponudimo elektriko iz obnovljivih virov, zdaj je proizvajamo že 10 teravatnih ur, kar je dovolj za 85 odstotkov slovenske porabe, pa tudi poceni elektriko iz jedrskih elektrarn.
Ob močni konkurenci se sliši malce optimistično, da boste v petih letih dosegli 10-odstoten tržni delež.
Iz izkušenj na drugih trgih pristop robustne rasti prinese takšen delež. Ne gremo v dumpinške cene, zagotavljamo varno dobavo, dobro in raznoliko ponudbo. Smo ponudnik, ki lahko tudi svetuje odjemalcem, kako lahko prihranijo pri porabi energije in bomo ponudili dodatne izdelke na tem področju v prihodnosti. To je posebej uporabno za podjetja, kjer prihranek 15 odstotkov energije pomeni več tisoč evrov in je zelo pomembno pri optimizaciji stroškov.
Ponujate še kaj, razen varčnih LED sijalk?
Tega vam še ne bom povedal. Na evropskem trgu imamo različne produkte, storitve in pristope, vendar so varčne sijalke precej nova ponudba in posebej sem ponosen, da je ta ponudba rezultat dela vzhodnoevropske razvojne skupine. Če kupuješ za 24 milijonov uporabnikov, lahko dosežeš nizko ceno, poleg tega kot energetska družba vemo, kaj je najbolj učinkovito, kot trgovec pa poznamo trg, zato lahko povezujemo ponudbe.
Tekmovali boste s slovenskimi trgovci, z nekaterimi tekmujete tudi na drugih trgih. Kaj je vaša prednost?
Na eni strani imamo največjo trgovalno platformo v Evropi, prednost v dostopu do dobrin in prenosu teh dobrin na trg. Po drugi strani koristi tega zelo hitro prenašamo na lokalne trge. Delujemo lokalno in vemo, kaj je dobro za določen trg. Na enih trgih je pomembno povezovanje ponudbe, na drugih le popust, na tretjih učinkovitost, na četrtih inovativnost. Imamo široko ponudbo. Na tem trgu ste imeli le nacionalne trgovce, mi smo prva velika mednarodna energetska družba v Sloveniji, zato so naša prednost tudi izkušnje.
V Sloveniji se je RWE pojavil v zgodbah o strateškem partnerstvu s Holdingom Slovenske elektrarne, o prevzemu Termoelektrarne Trbovlje in še o čem. Koliko od tega je res?
V naši filozofiji je poudarjeno, da moramo biti najbolj zaupanja vreden partner, tako do odjemalcev kot do delničarjev in energetskih družb. Zato smo določena znanja pripravljeni deliti tudi s tekmeci. V Sloveniji že precej let svetujemo oziroma prenašamo znanje o proizvodnji energije iz premoga v Holding Slovenske elektrarne. Smo družba z največ strokovnega znanja o lignitu in proizvodnji energije iz njega. Že vrsto let obstaja sodelovanje RWE z družbami, ki proizvajajo energijo iz lignita in že mnogo let pošiljamo inženirje v HSE. Prenašamo le znanje, za katero nas prosijo. Taka partnerstva imamo tudi v drugih državah. Prevzem termoelektrarne Trbovlje ni bil v naših načrtih.
Nimate namena vstopati v lastništvo energetskih družb v Sloveniji?
Ničesar ne bi takoj odpisal. V tej regiji so v našem interesu omrežja in prodaja energije. RWE pa se v celoti usmerja v obnovljive vire energije, zato bi podprli tudi projekte, ki pomenijo najboljše rešitve za učinkovito rabo okolju prijazne energije. Lahko sodelujemo z majhnimi ali velikimi partnerji. RWE je bil največji investitor v Evropi v klasično energetiko zadnjih 10 let. Zelo smo vlagali v termoelektrarne na premog in zato imamo zdaj najsodobnejšo in največjo floto klasičnih termoelektrarn. Nimamo nobene potrebe in tudi ni nobenega smisla, da bi še naprej veliko vlagali v proizvodnjo, ki nima evropske podpore. Zato se usmerjamo v obnovljive vire energije in vlagamo čedalje več na tem področju.
Kakšen je vaš položaj na trgu?
Korenine imamo v Nemčiji, kjer smo največji proizvajalec, smo pa tudi vodilni na prodajnem trgu elektrike. Ravno tako smo vodilni na prodajnem trgu elektrike in plina v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V Srednji Evropi smo prisotni v vseh državah, prodajamo elektriko in plin in imamo močne deleže trga. Jugovzhodna Evropa je moja osebna strast in sem zelo zadovoljen, da imamo drugi največji tržni delež na Hrvaškem, z več kot 100.000 odjemalci. Precej aktivni smo tudi v Romuniji, količinsko največji trg pa je Turčija. V Sloveniji bi radi prvo leto dosegli 10.000 odjemalcev in 10-odstotni tržni delež do leta 2020.
Ste računali, koliko je za nacionalno gospodarstvo koristno, če vlagate v sončne ali vetrne elektrarne?
Čiste gospodarske koristi še ne boste našli, zato so še vedno potrebne subvencije. Vendar je v Evropi v smeri obnovljivih virov mogoče čutiti močan pritisk in ni nobene poti nazaj. Že pred nekaj leti smo se odločili za spremembo in ne za vztrajanje pri zgodovinski slavi. Seveda to pomeni povsem spremenjen energetski sistem, odjemalec hkrati postaja tudi proizvajalec. Omrežja se morajo korenito spremeniti, na sredi ne bo več ena velika elektrarna, proizvodnja bo razpršena, treba bo razviti tudi povsem nov način zaračunavanja in prodaje elektrike.
V prehodnem obdobju so za stabilnost omrežij nujne tudi klasične elektrarne, zato države zanje uvajajo mehanizme pomoči.
Mehanizmi še ne veljajo. Res nestrpno čakam odločitev na evropski ravni. Zdaj nimamo delujočih mehanizmov za delovanje klasičnih elektrarn. Ni pametno, da se to povsem zanemarja, za varno delovanje sistema jih vsaj srednjeročno še potrebujemo. Treba je najti povezane rešitve. To bi predlagal tudi Sloveniji, da vključi v razpravo na evropski ravni.
Kako velike so izgube termoelektrarn na premog v teh razmerah?
Odvisno je od trga. Vlade so zelo odločujoč faktor. Na zelo liberaliziranih trgih, kot sta Nemčija ali Velika Britanija, premogovne elektrarne preživljajo težke čase, le tiste z najboljšo tehnologijo še poslujejo z donosom, večina pa je ugasnjenih. Na drugih trgih, denimo na Poljskem, premogovne termoelektrarne prinašajo precej dobička. V Turčiji tudi plinske elektrarne prinašajo dobiček. Za jugovzhodno Evropo je zelo pomembno, da ima regionalno optimizirano omrežje in se kot tako povezuje z evropskim trgom. Tako bo imelo več glasu v Evropi, tudi mi ga bomo podpirali.
