Do drugega tira le z javno-zasebnim partnerstvom

Vlada je ugotovila, da denarja za investicijo ni. Pred sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva se drugega tira ne sme graditi

Objavljeno
23. februar 2015 12.09
Posodobljeno
23. februar 2015 12.09
iza koper
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo se mora do 26. februarja prijaviti na prvi razpis Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) z dvema projektoma: odsek Poljčane–Slovenska Bistrica in izvlečni tir s tovorne postaje Koper). Ta sklep je vlada sprejela na današnji dopisni seji, skupaj s tem, da naj se prijavi s celotnim drugim tirom na odprti razpis IPE, kjer lahko računa na največ 40-odstotni delež sredstev.

Sprejeti sklep je prejšnji teden že predstavil minister Peter Gašperšič. Vlada je ugotovila, da je vzpostavljanje standarda TEN-T na mediteranskem in baltsko-jadranskem železniškem koridorju v skladu z osnutkom strategije razvoja prometa v Sloveniji in da je zato pomembna dograditev nove železniške povezave Divača–Koper. Hkrati je sporočila, da gradnja drugega tira v obdobju do leta 2020 ni izvedljiva z javno-finančnimi viri zaradi nujnih drugih naložbenih projektov, ki jih mora graditi država v cestni in železniški infrastrukturi.

V istem paketu je naložila trem ministrstvom (za finance, infrastrukturo ter za gospodarski razvoj in tehnologijo), da skladno z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu v najkrajšem času predlagajo možne oblike javno-zasebnega partnerstva za izvedbo investicije v drugi tir.

Gradbeno dovoljenje za izvlečni tir v nekaj dneh

Hkrati je vlada odločila, da se zaradi obvladovanja vseh finančnih, tehničnih in izvedbenih tveganj, povezanih s tem velikim investicijskim projektom, investicija v drugi tir v vseh postopkih obravnava enotno kot zaključena nedeljiva celota. »Pred sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva se izvedba projekta ne sme začeti,« so zapisali in na koncu dodali, da bo »Slovenija z ostalimi projekti [na slovenski železnici] sodelovala tudi na prihodnjih IPE razpisih, vključno z zadnjim, ko bo Evropa delila tisti denar, ki ga članicam ne bo uspelo porabiti iz naslova 'nacionalnih paketov'.«

IPE - kohezija predvideva 159,8 milijona evrov za sofinanciranje 85-odstotnih deležev nacionalnih projektov in 153,1 milijona (iz kohezijskega skalda). Na IPE - kohezija bi bilo po naših informacijah mogoče porabiti 188 milijonov evrov, toda vlada naroča ministrstvu, da prijavi samo dva projekta: izvlečni tir (katerega vrednost znaša 26 milijonov evrov) in nadgradnjo proge Poljčane–Slovenska Bistrica (gradnja je predvidena za 46 milijonov evrov). Mar to pomeni, da vlada nima pripravljenih drugih projektov, ki bi jih prijavila na ta razpis, ali pa je nenatančna pri formulaciji sklepa? Gradbeno dovoljenje za izvlečni tir naj bi bilo izdano v nekaj dneh. Toda, kaj je z odseki Zidani most–Celje (201 milijon evrov), vozlišče Pragersko (184 milijonov) in drugi tir Maribor–Šentilj (245 milijonov evrov)? Natančnega odgovora na to vprašanje danes na ministrstvu še nismo mogli dobiti; kot tudi ne, zakaj za omenjenih 818 milijonov evrov naštetih investicij sploh ni problematičen vir javnih financ.

Bolj kot gradnja pomemben novi lastnik ali koncesionar

Poleg tega bi projekte, ki naj bi jih prijavili na IPE - kohezijo, morali izvesti in denar počrpati do konca leta 2016. Za izvlečni tir naj bi tako v kratkem imeli gradbeno dovoljenje, ni pa jasno, zakaj že niso začeli postopkov javnega naročanja, saj je jasno, da lahko mimogrede vzamejo leto in več časa. Izvajalca za gradnjo predora Markovec (64,5 milijona evrov) so z javnim naročilom iskali več kot tri leta.

Mladen Jovičič, predstavnik sindikata žerjavistov in transportnih delavcev Luke Koper, je na današnji sklep vlade izjavil: »Iz vseh teh sklepov je mogoče razumeti samo to, da je bolj kot gradnja drugega tira pomemben nov lastnik ali koncesionar Luke Koper. Vse je temu podrejeno. Nihče ni strokovno ovrgel stališč ekonomista Jožeta P. Damijana, ki trdi, da zasebnega vlagatelja ne bo mogoče dobiti in da je mogoče sestaviti finančno konstrukcijo iz državnih obveznic in deležem Luke Koper in SŽ. Le kdo bo prevzel kakih 200 milijonov evrov vreden delež Luke, zgradil tretji pomol za 500 milijonov in investiral še skoraj eno milijardo evrov, da bo čez deset let začel služiti s tem projektom? Prepričan sem (tako kot vsi ekonomisti), da take oblike javno-zasebenga partnerstva ne more biti, da vlada sprejema sklepe proti volji ljudstva.«

Po njegovih besedah najbolj liberalne ekonomije na svetu spet podržavljajo najpomembnejšo državno infrastrukturo: »Lahko ponovim le tisto, kar so povedali že člani sveta delavcev: uporabili bomo vsa zakonita sredstva proti nepremišljenostim. Skrajna oblika bo tudi nepokorščina. Mislim, da nas ne bodo podprli samo zaposleni, ampak tudi devet desetin prebivalstva, kot kažejo ankete.«