Tiskane izdaje
Ljubljana - Čisti poslovni izid državne avtocestne družbe je bil v šestmesečju januar - junij, kot smo poročali že včeraj, 28,9 milijonov evrov in je bil od lanskega polletnega dobička nižji za tri odstotke. Nižji rezultat pripisujejo v Darsu izpadu finančnih prihodkov zaradi nižjih obrestnih mer in nižjih zneskov depozitov.
Nerevidirano poslovno poročilo so nadzorniki obravnavali v četrtek - na doslej najkrajši seji aktualnega nadzornega sveta, ki je bil lani imenovan kot kompetentnejši kot prejšnji, ki je bil predčasno zamenjan. Darsovi polletni prihodki (167,8 milijonov evrov) so bili za odstotek višji kot so v Darsu planirali in zaradi premika tovornih vozil iz razreda bolj umazanih k čistejšim za odstotek nižji kot lani. Ob novih plačilnih razredih se je namreč izkazalo, da so tovornjaki čistejši od predpostavk.
Največji delež, 94 odstotkov, v prihodkih družbe predstavlja pobrana cestnina, ki je znašala 158,4 milijonov evrov: 65,6 milijonov evrov iz vinjetnega sistema in 92,8 milijonov evrov iz cestninjenja tovornega (in avtobusnega) prometa, navajajo v Darsu. Prihodki od cestnin za tovorni promet so se kljub povečanju števila prehodov in prevoženih kilometrov tovornih vozil iz že omenjenega razloga zmanjšali za dve odstotni točki, medtem ko se je količinska prodaja avtocestnih nalepk povečala za 6 odstotkov.
Skupnih odhodkov je bilo za 133 milijonov evrov in so bili primerljivi z enakim obdobjem leta 2014, ter za sedem odstotkov pod planom. Od tega največji delež predstavljajo odpisi vrednosti v višini 73,4 milijonov evrov in dosegajo 55 odstotkov vseh odhodkov, sledijo finančni odhodki z 19-odstotnim deležem, stroški dela so imeli 13-odstotni delež, stroški storitev 9, stroški materiala pa 4-odstotni delež.
Glede na lani so se zmanjšali finančni odhodki in stroški materiala, odpisi vrednosti in stroški dela ostajajo primerljivi, višji pa so stroški storitev predvsem zaradi povečanega obsega del vzdrževanja avtocest, ki so se zaradi mile zime letos pričela že februarja.
* * *
Že včeraj smo tudi poročali, da je rok za oddajo ponudb za uvedbo elektronskega cestninjenja - v pričakovani vrednosti okrog dvesto milijonov evrov - s 17. septembra za en mesec prestavljen na sredino oktobra.
