Tiskane izdaje
Za ohranitev svojega položaja na trgu in povečanja prihodkov oziroma dobička so morale pošte poiskati tudi nove vire na trgu. Kako so se tega lotili v luksemburški pošti, nam je povedal Achim Taylor, ki je zadolžen za iskanje novih poslov zunaj osnovnega.
Zadnjih nekaj let je za logistično panogo in z njo poštno dejavnostjo zelo razburljivih. Kar nekaj dejavnikov je vplivalo na poštno dostavo, od evropske zakonodaje, ki je demonopolizirala dostavo pisemskih pošiljk, tehnologije, ki je zmanjšala število pisemskih pošiljk in jih prenesla na elektronske nosilce. Novim razmeram se pošte prilagajajo različno. Luksemburška je pred kratkim vložila tudi v zagonsko podjetje slovenskih ustanoviteljev Eurosender, ki je razvilo platformo za preprosto in ugodno dostavo paketov in palet.
Kako ste se s spremembami na trgu spopadli v Post Luxembourg?
Prilagodili smo se tako, da smo zmanjšanje pošiljanja pisem na nacionalnem trgu nadomestili s povečanjem dostave paketov. Poštar zdaj prenaša več paketov, kar pomeni drugačno logistiko, z drugimi izzivi. Poleg tega iščemo še dodatne vire prihodkov. Tako smo imeli v zadnjih letih veliko večji promet s pošiljkami iz Azije, ki smo jih preusmerili prek Luksemburga v Evropo, predvsem v sosednje države – Francijo, Nizozemsko, Nemčijo, Belgijo, Italijo, Veliko Britanijo, Španijo, Švedsko, ne pa še v države vzhodne Evrope.
To je nekoliko drugačen posel, kar pomeni, da lahko ponudimo tudi druge storitve, kot je skladiščenje, hranjenje pošiljk, pick & pack. To ponudbo smo uvedli lani. Povezali smo se s spletnimi trgovinami, njihova naročila poberemo in jih pri nas prepakiramo ter dostavimo po Evropi. Tako počasi nadomeščamo izpad pri pisemskih pošiljkah.
Kaj je cilj tega oziroma kakšna bo luksemburška pošta čez nekaj let?
Torej v prihodnjih nekaj letih bo od 70 do 80 odstotkov pisemskih pošiljk izginilo, zato moramo najti vsaj enakovredno nadomestilo v drugih storitvah, tako v smislu prometa kot obsega dela, če želimo rasti. Obseg e-trgovine in paketov na letni ravni se povečuje za 10 do 20 odstotkov. Veliko dela je na voljo, moramo ga le zagrabiti.
Po drugi strani pa lahko, po mojem mnenju, imamo pomembno družbeno vlogo. Poštar pozna svoje stranke, pozna vse v vasi. Z zmanjševanjem števila prebivalcev v vaseh in odseljevanjem v mesta bo nekdo moral poskrbeti za starejše. Poštarji bi lahko imeli dopolnilno vlogo v socialni oskrbi, na primer pri preverjanju, ali so vzeli zdravila. Za to ne potrebuješ nekoga, ki je posebno izurjen. Ne gre za nadomestitev teh storitev, ampak za lahko različico, kot na primer sporočilo sms za evro ali dva, v katerem bi dobili obvestilo: »Oglasil sem se pri vaši babici. Vse je brez posebnosti. Vaš poštar.«
Achim Taylor, vodja logistične divizije v Post Luxembourg: Morda boste morali celo dodatno plačati za dostavo na dom. Foto: Mavric Pivk/Delo
Lahko bi pomagali tudi pri izpolnjevanju nekaterih obrazcev in podobno. To so le ideje. Zakon nas tako ali tako zavezuje, da moramo »na redne dnevne obhode«, četudi je pisem le za enkrat na teden.
Veliki poštni igralci so se razmeram prilagodili tudi s prevzemi na trgu hitre dostave pošiljk. Tako je, na primer, Deutsche Post kupila DHL, Nizozemska pošta (PostNL) je kupila TNT Express, vendar ga je nato prodala ameriškem FedExu, francoska La Poste Groupe je prek hčerinske družbe GeoPost kupila DPD itd. Sledila so leta koncentracije v panogi z novimi prevzemi po vsej Evropi. Kako se je v tem znašla Post Luxembourg?
Smo majhno podjetje, ki je v celoti v državni lasti, sicer pa največji zaposlovalec v Luksemburgu, ki sodeluje z velikimi prijatelji iz soseščine, nemško, francosko pošto in drugimi. Pripravljamo partnerstva za določene produkte, s čimer želimo ohraniti svojo neodvisnost. Po drugi strani pa iščemo podjetja, kot je Eurosender, v katera bi investirali, ker imajo potencial za rast.
Se je kosolidacija v panogi po vašem mnenju končala?
Ne, konsolidacija se nadaljuje. Manj je velikih, koncentracija se nadaljuje. A tu so še nišna podjetja, kot je Eurosender. Če pogledate 20 največjih logističnih podjetij, jih bo v prihodnje med največjimi verjetno ostalo 12.
Je naložba v Eurosender edina taka za luksemburško pošto?
Za logistični sektor pošte je to prva taka naložba, v drugih sektorjih pošte, telekom, IKT, bančništvo pa smo jih izvedli že kar nekaj. Smo v nenehnih pogovorih z zanimivimi podjetji. Imamo tudi sklad, ki je namenjen tovrstnim naložbam. Oglašajo nam se podjetja iz različnih panog, ki si želijo naložb.
Kakšne vrste partnerstvo je to z Eurosenderjem?
Imamo delež v podjetju, a ne večinskega. Smo dolgoročni vlagatelj, ki podjetnikom omogoča, da rastejo sami. Oni imajo tehnološko znanje, ki ga mi nimamo. Moramo jim dati dovolj možnosti, da lahko dihajo. Seveda, z nekaj naše podpore, pomoči. Ne gre za prevzem, ampak partnerstvo.
Kakšna je po vašem mnenju vloga majhnih pošt, kot sta slovenska in luksemburška, v Evropi?
Težka. Razmere so nekoliko podobne Evropski uniji. Imamo svoj glas v Svetovni poštni zvezi, a veliki, kot sta Nemčija in Velika Britanija, so tisti, ki določajo pravila. Treba se je znajti in si poiskati zaveznike ali investirati oziroma se preoblikovati. Dejstvo je, da čez 30 let poštarji ne bodo več dostavljali pisem. Težava je, da veliko zaposlenih še vedno misli, da je vse v redu. Nekateri vidijo, kakšna je prihodnost, drugi ne, ker je zmanjševanje volumna pisemskih pošiljk postopno. Velik izziv je zato, kako ozavestiti zaposlene o tem, kaj nas čaka.
Kako je digitalizacija vstopila v luksemburško pošto?
Luksemburg ima veliko sreče, saj je letna rast gospodarstva okoli štiriodstotna. Število prebivalstva se na račun priseljencev povečuje. Trenutno nas je pol milijona, projekcije pa kažejo, da nas bo čez 25 let milijon. Imamo manj pisemskih pošiljk, več podjetij, več gospodinjstev. Zmanjševanje v zadnjih letih ni bilo tako strmo kot v drugih poštnih podjetjih v drugih državah.
Obseg se nam je zmanjšal od treh do štirih odstotkov, medtem ko se je drugje tudi od deset do 15 odstotkov. V zadnjih letih smo zato bili zadovoljni. Kar je po eni strani dobro, po drugi pa slabo, saj je v takem položaju pripravljenost na spremembe manjša. Nekaj časa sicer še imamo za uvedbo sprememb, a že zdaj se spreminjamo.
Kakšne tehnologije torej uvajate v svoje poslovanje? So to droni, ki dostavljajo pošiljke, umetna inteligenca?
Pravzaprav ne uvajamo veliko novosti, tudi zato smo investirali v Eurosender. Imajo to, česar mi nimamo. Razvili so dobro platformo, s katero z nekaj kliki lahko pošljete svojo pošiljko kamorkoli po Evropi. Seveda bi se sami lahko lotili uvajanja novih tehnologij, a pri tem gre za vprašanje časa, denarja in sredstev. Da bi bili hitrejši v tej tekmi, je bolje eno leto iskati pravo podjetje, v katerega bomo investirali, uporabiti njihov nov način razmišljanja in dela, kot da bi tri ali štiri leta gradili nekaj svojega, kar potem ne bi delovalo in bi spet na začetku.
Pravite, da nam droni ne bodo dostavljali naročenega blaga. Kakšna bo po vaše dostava pošiljk v prihodnosti?
Menim, da ne, lahko pa se motim. Ne vidim, da je to mogoče v večmilijonskem obsegu. Verjamem, da je lažje, če imaš veliko notranjih in zunanjih prevzemnih mest, ki so na voljo 24 ur vse dni v letu in si jih izbereš za prevzem pošiljke, kot da doma čakaš na pošiljko, kdaj prispe.
V prihodnje bo torej naročnik odločal, kam, kako in kdaj želi, da je njegova pošiljka dostavljena. Zmanjšalo se bo število dostav na dom, povečalo pa število dostav na druge lokacije, na primer v službo. Morda boste morali celo dodatno plačati za to, da bi vam pošiljko dostavili na dom. Treba se bo odzvati na drugačne zahteve, saj potrošnikov ne zanima, kaj se dogaja zadaj, v logističnih procesih. Zanima jih, zakaj njihov paket, ki ga je naročil pred dvema dnevoma po spletu, še ni dostavljen.
