Dušan Mes, generalni direktor SŽ: Poslovni partnerji so bili ob sanaciji Notranjke strpni

Ljubljana - Slovenske železnice so finančno in poslovno sanirane, tekoče poslujejo dobro ali zelo dobro, ocenjuje generalni direktor SŽ Dušan Mes. V osemmesečju je čisti poslovni izid dosegel približno 21 milijonov evrov, tudi devetmesečje je bilo uspešno. Rezultati so boljši kot lani tudi pri prepeljanem tovoru.

Do konca leta Mes ne pričakuje večjih pretresov. Eno od tveganj je begunska kriza; ne zaradi morebitnih stroškov za SŽ, temveč zaradi tveganja, da pride do zaprtja mejnih prehodov z Avstrijo. »Doslej se je to nekajkrat zgodilo, hvala bogu samo za nekaj ur. Če bi se tovorni promet ustavil za nekaj dni, teden, bi lahko bila škoda zelo velika.«

Marca vam poteče tekoči mandat?

O novem bo nadzorni svet odločal predvidoma januarja ali decembra, ko bosta predstavljena poslovni načrt in strateški načrt.

Žled je saniran, koliko je bilo poslovne škode?

Sanacija žledu je trajala približno leto in pol, toliko časa se je delalo pod izrednimi razmerami, dodatni stroški so nastali zaradi uporabe diesel lokomotiv. Največja škoda je, da je bila kvaliteta storitev tačas precej pod ravnijo, kakršna se dosega v normalnih razmerah.

Ni preveč poslovnih partnerjev pobegnilo?

Ne, mislim, da smo ta del speljali zelo dobro in da so kupci razumeli, res je bilo treba dolgo razumeti. Večina je menila, da bi se drugje večinoma odločili za zaprtje proge, kar za dva, tri mesece v Sloveniji, z infrastrukturo, ki nima obvozov, ni mogoče.

Koliko je rezultat posledica poplačanih starih državnih obveznosti?

Na tekoči rezultat to ni vplivalo, bo pa v prihodnjih letih manj obresti. SŽ so se v zadnjih letih razdolžile z dobrih 400 milijonov evrov na 120 milijonov evrov, pri takem dolgu in približno 65 do 70 milijonih EBITDA je zadolženost vzdržna, SŽ pa imajo možnost razvoja.

Tudi nova vozna sredstva?

Absolutno. V tem trenutku smo finančno in poslovno sanirani, tekoče SŽ poslujejo dobro ali zelo dobro, zamujen investicijski ciklus pa bo treba v naslednjih letih nadoknaditi, tako da pričakujemo intenzivnejša vlaganja v nova vozna sredstva v potniškem in tovornem delu.

Internacionalizacija poslovanja?

Je v tovornem prometu je zelo pomembna. Pri iskanju strateških partnerstev smo na zelo dobri poti, končna oblika bo jasna nekje do pomladi, verjetno pa bo šlo tako za vstop strateških partnerjev v slovenski tovorni promet kot tudi vstop SŽ v druga podjetja, ki imajo znaten tržni delež na naših ciljnih trgih.

Ki so?

Severna Italija, Slovenija, balkanske države, Madžarska in Romunija. Potniški promet, vlaki ste starajo, tudi desiroji! Letos smo z državo rešili desetletja odprto vprašanje premalo plačanih OGJS, tako da je trenutno potniški promet družba, ki nima niti evra posojila. Načrtujemo temeljito prenovo voznih sredstev, nove storitve,
glavni cilj je sodoben potniški promet, primerljiv z našimi severnimi in zahodnimi sosedi. Množičen, kakovosten in konkurenčen prevoz.

Marsikaj bi k temu pripomogla sodobnejša infrastruktura.

Železniška infrastruktura je eden od pogojev za sodoben javni železniški potniški promet in Slovenija tega ni delala pol stoletja. V nekaj letih ali desetletju ne moremo biti primerljivi z Italijo, Avstrijo, Švico, kjer so vlagali stoletje in več. Je pa res, da so se stvari začele po letu 2008 premikati in da je na železniški infrastrukturi ogromno obnovitvenih del in rekonstrukcij.

Ostale OGJS, financiranje države?

Pričakujem, da bomo večletne pogodbe še letos sklenili za obdobje 2016–2020, tako za potniški promet kot za upravljanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa po njej ter vzdrževanje železniške infrastrukture.

Država redno izplačuje?

Plačila za pogodbene storitve so redno plačane.

Kakšna je likvidnost podjetij v skupini?

Zadovoljiva, družbe plačujejo v skladu s pogoji, ki jih imamo. Glede na bistveno znižano zadolženost skupine SŽ z likvidnostjo nimamo težav.

Vprašanje kreativnega računovodstva je večno?

Ne vem, kako bi kreativno računovodstvo lahko izboljšalo rezultate. Verjetno bi bilo mogoče s tem izboljšati podobo kakšnega enkratnega dogodka, ki ga na SŽ ni bilo, ne pa vplivati na trend, ki je na SŽ od 2009 zelo pozitiven.

Kako ste uredili z izvedenimi finančnimi inštrumenti?

Iz teh poslov so SŽ izstopile in jih poplačale v letu 2013. To nas je stalo okrog 40 milijonov evrov, vendar so stvari sanirane in zaključene. Če ne bi bilo tako, bi bila škoda lahko zaradi vezave na švicarski frank tudi 500 milijonov evrov.

Leta 2009 so bili stroški dela 59,3 odstotkov, leta 2013 le 42,5 odstotkov, sedaj?

Vrednost je sedaj še pod tem. Dodana vrednost na zaposlenega se je s 25 tisoč evrov leta 2009 do danes dvignila na 42 tisoč evrov. Povečala se je za skoraj 60 odstotkov. Število zaposlenih pa se je znižalo z 9960 na
7850, količina opravljenega dela je bistveno večja. Poslovni prihodki so se povečali za dve petini.

Že pred dvema letoma ste napovedali, da se bo krčenje števila zaposlenih ustavilo.

Dobički SŽ se ne morejo primerjati na primer s farmacijo, lahko pa se primerjajo z železnicami in drugimi logisti. Naši rezultati so primerljivi z avstrijskimi in nemškimi železnicami, število zaposlenih za opravljeno delo je prav tako primerljivo s severnimi sosedi – ali celo nižje –, v primerjavi z južnimi sosedi pa smo bistveno boljši. Glede na strukturo zaposlenih in starost bodo SŽ v prihodnosti eden večjih zaposlovalcev. Zmanjševalo se bo samo tam, kjer se bodo uvedle nove tehnologije, izboljšanje infrastrukture, daljinsko vodenje prometa, pri izboljšavah na področju informatike v podjetju ... Ob tem je treba razmišljati o nadgradnji in privabiti nove mlade, strokovnjake, inženirje.

Kako je z rudarji, ki ste jih zaposlili na SŽ?

Tisti, ki so sprejeli službo, so zadovoljni, mi pa tudi. Gre za vzdrževalce voznih sredstev, nekaj jih je v gradbeništvu.

ŽGP raste počasneje, kot ste planirali?

Letos bo doseglo zelo dobre rezultate, tudi za drugo leto so načrti boljši kot smo sprva predvidevali. ŽGP je uspel izpad prihodkov v Sloveniji kompenzirati s prihodki na tujih trgih, v Srbiji, Črni Gori in na Hrvaškem.

Ste delež podjetja Rafael v ŽGP že kupili?

Za zdaj še ne. Čakali smo na državno strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Odločitev, ali bomo šli v stoodstotno lastništvo, bomo sprejeli do konca leta.

Kako je z nakupom avtobusnega podjetja Avrigo?

Podali smo zavezujočo ponudbo in pričakujemo, da se bo proces zaključil do konca leta. Vstop na cestni potniški promet je tendenca, končno je največji  prevoznik pri nas Arriva v lasti nemških železnic. Prihodnost javnega prevoza v Sloveniji je absolutno v kombinaciji  avtobusov in vlakov. Hrbtenica bo železniški potniški promet, ki ga bo  dopolnjeval avtobusni prevoz. Kombinacija je glede na geografsko  razčlenjenost države najbolj logična.

Potniški promet na Notranjki je stal tri semestre. So se potniki septembra vrnili?

Po podatkih, ki jih imamo, je približna številka blizu 80 odstotkov tistih, ki so ga uporabljali pred tem. Verjetno pa bo preteklo še nekaj časa, da bomo dobili potnike nazaj. Z novimi voznimi sredstvi pa upamo, da jih bo tudi več.

Individualne pogodbe so se ustavili na številki okrog 40, bila pa je čez sto?

Skoraj dvesto.

Kakšna je vlogo delavskih direktorjev?

Njihova vloga je zelo pozitivna. Že iz tega vidika, da je bilo mogoče število zaposlenih zmanjšati za 2500, kar v nekaj letih ni prav preprosto.

Letos ste malo nehali zategovati pas. Kako se to pozna?

Niti nismo nehali zategovati pasu, letos bo iz sistema odšlo 700 ljudi.

Pri plačah, mislim?

Nižanje plač ni rešitev. Rešitev je optimalno število zaposlenih in stalno večanje produktivnosti. Plače so na SŽ še vedno relativno slabe, bistveno pod povprečjem drugih podjetij v logistiki.

Božičnica bo?

O tem se še nismo odločili.

Koliko je še odprtih tožb?

Malo, večinoma nepomembne.

Ste dobili nazaj previsoko izplačane plače, ste vložili tožbe?

Kar je bilo mogoče smo dobili oziroma izterjali. V tožbe pa nismo šli, ker po mnenju pravnikov ne bi bilo uspeha. Ne vlagamo tožb samo zato, da jih vlagamo, ker bi bila škoda časa in denarja.