Ekonomski položaj marsikje dopušča le nadgradnjo

Ljubljana – Pol leta po koncu­ javne razprave je bilo na dnevnem redu zadnje seje vlade pred poletnimi počitnicami tudi sprejetje prometne strategije Slovenije, katere osnovno vodilo je zagotavljanje trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Operativni načrt za izvajanje strategije – s posameznimi rešitvami in konkretnimi projekti – naj bi prav tako že bil pripravljen za interno obravnavo.

Po mesec in pol dolgi javni razpravi ter javnih predstavitvah so pripravljavci dobili 60 prispevkov domačih subjektov s predlogi, komentarji in pripombami, svoje pa sta pripravili tudi Hrvaška in Italija – dejansko avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (FJK), medtem ko Avstrija in Madžarska na slovensko prometno strategijo nista imeli pripomb. Na hrvaške pripombe avtorji strategije odgovarjajo, da je koridor X.a (Gradec–Maribor–Zagreb) pravilno narisan prek Zidanega Mosta ter da ni treba napovedovati, da bo avtocesta od Ptuja do Gruškovja dokončana do leta 2020, ker v dokumentu ni nobene letnice (in je tudi ne bo) in ker se gradnja začenja in bo zanesljivo dokončana do konca ­desetletja.

V odgovoru zahodnim sosedom so avtorji strategije zapisali, da rast pretovora v Luki Koper ne bo bistveno vplivala na zasedenost italijanskih avtocest (saj od tam vozijo predvsem premog, in to po morski poti). Pri čezmejni potniški povezavi strategija omenja lahko železnico (tramvaj) in torej regio­nalno progo ter potniški, in ne tovornega prometa. O čezmejni železniški osi Divača–Trst so zapisali, da je »na žalost z italijanske strani vedno znova opaziti čedalje manj ambicioznosti pri izgradnji te povezave«. Ta je sicer ključna, tudi za usmeritev tržaškega pristanišča proti vzhodu. Železniško vozlišče Šempeter Vrtojba–Gorica je regio­nalno in zato ni omenjeno, se pa Slovenija zaveda njegovega pomena, so zapisali avtorji slovenske prometne strategije.

Iz domačih logov so pripravljavcem strategije očitali, da je strategija premalo ambiciozna in rešuje nekatere zagate le z nadgradnjo infrastrukture. A je bilo že na javnih predstavitvah pojasnjeno, da so avtorji ob upoštevanju trenutnega ekonomskega in finančnega stanja ter okoljskih priporočil predlagali, da se najprej preuči možnost, ali je mogoče doseči primerne učinke z nadgradnjami, rekonstrukcijami in modernizacijami na obstoječi infrastrukturi.

Avtorji gradiva, pripravljenega za obravnavo na vladi, navajajo, da bo na številne pripombe o premajhni zastopanosti nekaterih regij, neupoštevanje sprejetih in nastajajočih prostorskih načrtov, da ni navedenih finančnih virov, časovnice (z roki) in odgovornih nosilcev za izvedbo, odgovoril že operativni načrt s prednostnim vrstnim redom izvedbe naložb, finančnimi viri, roki in nosilci. Pri pripravi ukrepov tudi niso upoštevali le prometnih tokov, povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) in ekonomske upravičenosti projektov, kot jim očitajo, temveč tudi prometno varnost, vplive na okolje in socialno sprejemljivost.

Okoljsko primerne rešitve

Na okoljske pripombe avtorji odgovarjajo, da je to prometni razvojni program, vendar je okoljska problematika primerno obravnavana (tako v prometni strategiji kot drugih dokumentih), sicer pa prometni strateški ukrepi temeljijo na razvoju vseh vrst prevoza na način, skladen z zagotavljanjem dolgoročno trajnostnega ter ekonomsko učinkovitega nizkoogljičnega in čistega prometa.

Je pa na podlagi pripomb dokument skrajšan, terminološko dopolnjen in slovnično popravljen. Na področju železnic je strategija dopolnjena tako, da je treba celotno omrežje TEN-T (vključno s progo Ljubljana–Jesenice) usposobiti za hitrosti do 160 kilometrov na uro za potniški promet oziroma do 100 kilometrov na uro za tovorni promet, medtem ko bo dolžina vlakov 740 metrov upoštevana le za jedrno omrežje TEN-T. Med naštetimi posameznimi ukrepi velja omeniti, da sta v strategijo vključena posodobitev ranžirne postaje Ljubljana Zalog in Tivolski lok ter da je kočevska železniška proga zdaj obravnavana na celotni relaciji Ljubljana–Kočevje (ne samo do Grosuplja).

Na področju cest strategija po novem omenja povezavo Bovec–Predel in izboljšanje prevoznosti Vršiča z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi, izboljšanje prevoznosti prek Gorjancev, izpostavljena je možnost tangencialnih povezav (npr. Želodnik–Vodice, Stanežiče–Šentjakob, Trzin–Študa z avtocestnim priključkom). Omenjene so še povezave Dramlje–Šentjur, Jagodje–Lucija ter nekatere obvoznice. Na področju celinskih plovnih poti je dodan ukrep s podlagami za vzpostavitev plovbe na Savi od Brežic proti hrvaški meji, naveden je tudi ukrep glede varnosti plovbe po rekah in jezerih v Sloveniji (npr. Ljubljanica).