Tiskane izdaje
Življenje prebivalcev mest se bo tam, kjer si bodo ta prislužila predpono pametna, močno spremenilo. Na tisoče, milijone snezorjev bo s pomočjo zmogljivih računalniških sistemov zagotavljalo manjše gneče na cesti, hitrejši in učinkovitejši javni prevoz, lažjo komunikacijo ter visoko kakovost oskrbe z osnovnimi dobrinami, kot so voda, elektrika in hrana.
Razvoj pametnih mest je po besedah dejal dr. Boštjana Blažiča iz Fakultete za elektrotehniko usmerjen k fleksibilnosti in učinkovitosti sistemov, ki bodo omogočali optimalno izrabo infrastrukture, visoko kakovost oskrbe in tudi razvoj novih storitev za uporabnike: »Cilj je zlasti visoka kakovost življenja ob visoki učinkovitosti delovanja celotnega sistema.« Tudi energetskega.
Pametna mesta, s pametnimi energetskimi omrežji, bodo igrala ključno vlogo pri optimizaciji energijske porabe. Če je električni tok v gospodinjstvih nekoč napajal žarnice, televizorje, hladilnike in še kakšen gospodinjski aparat, se danes v vsakem domu skriva vsaj nekaj pametnih telefonov, prenosnikov, tablic, plinske pečice in kuhalnike so med tem zamenjale elektronske komponente, na parkirišču ali v garaži pa čez noč miruje čedalje več električnih avtomobilov. Poraba električne energije naj bi se po nekaterih ocenah v prihodnjem desetletju zvišala za kar 50 odstotkov, na kar slovensko omrežje ni pripravljeno.
Brez pametnih omrežji lahko zavlada kaos
Rešitev je lahko tudi inteligenca, ki jo bodo Japonci v pilotnem projektu Nedo vcepili v slovensko elektroenergetsko omrežje. Danes to sicer še ni preobremenjeno – še več pri prenosu energije je celo 99,99-odstotno zanesljivo -, a prišel bo čas, ko temu več ne bo tako.
Ob koncu leta 2015 je bilo v Sloveniji registriranih resda zgolj 288 električnih vozil, vendar je trend rasti nesporen. Zadnji podatki državnega statističnega urada (Surs) kažejo, da se je njihovo število predlani podvojilo, število prvih registracij pa kar popeterilo. Podoben trend v lanskem leti bi pomenil, da se po slovenskih cestah danes vozi že okoli 600 električnih vozil. »Saj veste, kakšni smo Slovenci. Po prihodu domov po službi bi bila prva stvar polnjene baterij električnega vozila. Si morete misliti, kakšna obremenitev bi bila to za omrežje. Popoln kaos,« opozarja na potencialne težave Aleksander Mervar, predsednik uprave Elesa. V kolikor bo prišlo do razcveta na področju električnih vozil je prav mogoče, da se jih bo Ljubljani in njeni okolici že leta 2030 vozilo krepko preko 25.000. Če bi lastniki električnih vozil, ki bi lahko hkrati zapolnili tako stožiški nogometni stadion kot tudi športno dvorano, hkrati začeli s polnjenjem, bi se omrežja, kot jih poznamo danes, verjetno zrušila pod dodatno obremenitvijo.
Tega se zavedajo tudi pri Hitachiju, enemu od partnerjev v japonsko-slovenskemu projektu Nedo. Na britanskih otokih Isles of Scilly so začeli upravljati z obnovljivimi viri energije, baterijami in električnimi vozili, s čimer želijo uravnovesiti proizvodnjo in porabo električne energije. V Sloveniji bo pri pilotnem projektu pametnega električnega omrežja v Idriji, ki bo eden največjih tovrstnih v Evropi, s Hitachijem sodeloval Kolektor Sisteh, vodilno podjetje za sisteme vodenja in digitalizacijo tehnoloških procesov. Direktor Stojan Kokošar je prepričan, da »bodo produkti in rešitve, ki jih bomo integrirali in preizkusili v tem testnem laboratoriju, zanimive tudi za mednarodni trg.«
Cene ne bodo nižje
»Tehnološki razvoj in nadgradnja elektroenergetskih omrežij sta stalnici že od začetkov pred več kot 100 leti,« ni pretirano zaskrbljen Blažič, ki pravi, da se poraba energije veča skladno z rastjo BDP. To seveda zahteva izgradnjo novih proizvodnih in prenosnih kapacitet, vendar pa trendi narekujejo tudi razvoj omrežij v smeri čim boljše izrabe obstoječe infrastrukture, kar je mogoče doseči z izboljšanjem vodenja sistema, meni Blažič in dodaja: »Vsekakor lahko trdimo, da bodo z vpeljavo pametnih omrežij potrebna vlaganja v omrežno infrastrukturo, torej v gradnjo novih vodov in transformatorjev, nižja.«
»Kdor piše, da bodo cene električne energije zaradi novih tehnologij nižje, se moti. Na eni strani je elektrika pri nas namreč že zelo poceni, na drugi strani pa je nova tehnologija precej draga. In financirali jo bodo končni uporabniki, kar pomeni, da bodo cene vsaj na kratki rok višje, na dolgi rok pa je seveda mogoče pričakovati energetske prihranke,« pa je prepričan Mervar, ki napoveduje novo obdobje v industriji električne energije: »Za nami je obdobje sončnih elektrarn, pred nami pa era hranilnikov energije,« Mervar.
Eno ključnih vprašanj, na katerega mora odgovoriti energetska panoga je, kako shraniti odvečno električno energijo - tudi zaradi tega temelji delovanje celotnega elektroenergetskega sistema na sprotnem izravnavanju proizvodnje in porabe. Čeprav se z električnimi avtomobili še vedno ne moremo peljati tako daleč kot z »običajnimi« avtomobili, tehnologija napreduje. »Cene baterij se stalno znižujejo, njihova energijska gostota se veča, življenjska doba pa daljša,« poudarja Blažič, medtem ko je Mervar mnenja, da so baterije še vedno predrage. Akumulatorji so ob upoštevanju števila polnjenj in praznjenj ter preračunu na megavatno uro (MWh) izredno dragi. Mervar jo ocenjuje, da se cene gibljejo med 300 in 600 evri na MWh. Za primerjavo, končna cena električne energije za povprečno gospodinjstvo v zadnjem lanskem četrtletju je znašala 156,8 evra na MWh, kažejo podatki ministrstva za infrastrukturo. Industrijski odjemalci so za elektriko plačevali 95 evrov na MWh.
