Tiskane izdaje
Ljubljana – Elektro Ljubljana je lani ustvaril 16,9 milijona evrov čistega dobička. Tudi dolg so zmanjšali na raven, ki omogoča povečevanje vlaganj v omrežje, trend gre v digitalizacijo in pametna omrežja, pa tudi električno mobilnost.
Lani je Elektro Ljubljana v naložbe vložil 32,5 milijona evrov, kljub temu pa zmanjšal dolgove še za tri odstotke, na manj kot 70 milijonov evrov (cela skupina na 94 milijonov evrov). Najbolj se je skupina zadolžila v letih 2008 in 2009, ko je skupni dolg znašal več kot 130 milijonov evrov. Bruto denarni tok Elektra Ljubljana je bil s 43,4 milijona evrov za šest odstotkov višji kot leto prej in tri odstotke nad načrti. Čisti prihodki iz poslovanja so se medtem znižali za devet odstotkov na 80,1 milijona evrov, zlasti zaradi prenosa trgovske družbe Elektro energija na Gen-I.
Poudarki. Foto: Borut Tavčar/Delo
Izvršni direktor Marjan Ravnikar je ob tem pojasnil, da so letos zadnjič znani rezultati skupine, saj je hčerinska družba Elektro energija novembra lani končala postopek združitve z Gen-I. Zdaj je Elektro Ljubljana približno 25-odstotni lastnik tako povečanega Gen-I. Odločitev za združitev trgovcev je predsednik uprave Elektra Ljubljana označil za koristno, saj elektrodistribucija zdaj ni več izpostavljena tveganjem, ki so v trgovanju z elektriko znatna.
Povečane naložbe
Predsednik uprave Andrej Ribič je napovedal, da bodo letos naložbe še povečali, vsaj za milijon evrov, saj se pozna lanska in tudi letošnja gospodarska rast. Med večjimi lanskimi naložbami je Ribič omenil začetek gradnje dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda Bršljin–Gotna vas in obnovo 20-kilovoltnega daljnovoda Logatec–Žiri.
Letos sta med načrti prenova še druge polovice Stare elektrarne, pa tudi uvajanje informacijske tehnologije in pametnih omrežij. Ribič je dejal, da si ljudje teh še ne predstavljajo, saj pametni števci, ki jih vgrajujejo, še niso pametna omrežja. Del teh bodo števci postali, ko bodo urejeni povratne zanke in vmesniki, ki bodo omogočali prilagajanje porabe.
Vse so povezane v sistem. Foto: Marko Feist/Slovenske novice
Poseben poudarek daje Elektro Ljubljana električni mobilnosti, v nekaj dneh bodo postavili še 50. polnilnico, imajo tudi dve električni vozili. Nad vsemi polnilnicami imajo daljinski nadzor, vedo, kdaj so v uporabi in kdaj ne, hitro pa lahko odpravijo tudi okvare. Vodja službe za napredne storitve Uršula Krisper je poudarila, da se število registriranih uporabnikov in količina prevzete elektrike vsako leto podvojita.
Na spletnem portalu Gremo na elektriko, kjer je tudi seznam vseh polnilnic v Sloveniji, imajo registriranih 880 uporabnikov njihovih polnilnic, doslej so izdali 313 kartic RFID. Za zdaj sta polnjenje in mobilna aplikacija, ki pokaže tudi najbližjo polnilnico, še brezplačna, septembra pa jo bodo verjetno začeli zaračunavati. To bo vsaj malo odvisno tudi od spremembe predpisov. Elektrodistribucijska podjetja se namreč ne smejo ukvarjati s komercialnimi dejavnostmi, to lahko počne le SODO.
