Energetski koncept s podporo vlade

Med prioritetami sta tudi prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Objavljeno
01. marec 2018 18.01
šipić teš
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog resolucije o energetskem konceptu Slovenije, s katerim želi, kot sporoča, v državi zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način. Med prioritetami skoraj tri leta nastajajočega energetskega koncepta sta tudi prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Energetski koncept Slovenije na predlog vlade z resolucijo sprejme državni zbor. Koncept bo, kot so prepričani na vladi, na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države kot tudi sprejetih mednarodnih obvez določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo do leta 2030 in okvirno do leta 2050.

Premog do 2054

Ključni izzivi, ki jih naslavlja koncept, so postopno zmanjšanje rabe energije in povečevanje njene učinkovite rabe, povečevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in s tem opuščanje fosilnih virov za proizvodnjo električne energije, usmeritve glede priprav za odločitev o rabi jedrske energije ter tehnološki razvoj in komercialni preboj obnovljivih virov energije, naprednih tehnologij in storitev, vključno s shranjevanjem in učinkovito rabo energije.

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev bo nujno zelo omejiti rabo fosilnih goriv. To predstavlja velik izziv tako pri proizvodnji in distribuciji električne energije, kot tudi pri načinu ogrevanja ter predvsem pri prometu. Uporaba premoga naj bi se, kot predvideva ključni dokument razvoja energetike v Sloveniji, končala najkasneje do leta 2054.

Cilji v izvedbenih dokumentih

Konkretni ukrepi za doseganje ciljev energetskega koncepta Slovenije, ki bodo dodani sedanjim politikam in ukrepom, bodo podrobneje določeni v podrejenih izvedbenih dokumentih - akcijskih načrtih za posamezna
področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ne nazadnje bo to zahtevala Evropska komisija z zimskim paketom podnebno energetske zakonodaje.

V okviru javne obravnave je ministrstvo prejelo približno 420 pripomb, ki jih je podalo 40 zainteresiranih, od katerih je bilo, kot navajajo, 37 odstotkov upoštevanih v celoti ali večinoma, 10 odstotkov pa delno. Približno 53 odstotkov pripomb ni bilo upoštevanih.