Energetski zakon in koncept sprožata številne dvome

V Elesu zagotavljajo, da s spremembo novele energetskega zakona zgolj odpravljajo diskriminacijo slovenskih elektrarn, to ni prispevek za Teš.

Objavljeno
18. januar 2018 20.08
lvi*daljnovodi
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana − Okoljevarstvene organizacije in Levica očitajo vladi, da poskuša v novelo energetskega zakona znova podtakniti podporo Tešu. Predlagatelj spremembe je Eles, kjer pa to zanikajo, saj naj bi kot drugje plačevali opravljene storitve vseh elektrarn.

»Potem ko je pred enim letom vlada Mira Cerarja v noveli energetskega zakona pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo Tešu v obliki prednostnega dispečiranja, zdaj znova vsiljuje subvencijo za Teš, a na veliko bolj prikrit način. S spremembo novele energetskega zakona razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer omogoča dodatno stekanje javnega denarja v Teš,« pravijo v Greenpeaceu in Focusu. Pot za to vidijo v nameri za plačevanje primarne regulacije, česar do zdaj ni bilo.

»Primarna regulacija frekvence je sistemska storitev, ki odreagira v nekaj sekundah. Če je treba, mora biti v polnem obsegu aktivirana že v 30 sekundah, medtem ko je sekundarna regulacija počasnejša. Ko delovanje primarne regulacije izzveni, odgovornost za izravnavo preide na sistemskega operaterja območja, v katerem je enota izpadla, da s sekundarno in terciarno regulacijo frekvence nadomesti izpad in s tem razbremeni vse agregate sinhrone cone v primarni regulaciji,« pojasnjuje direktor Elesa Aleksander Mervar.

Tudi uvoz je mogoč

Dodaja, da je primarno regulacijo frekvence mogoče uvoziti. »Sistemski operaterji lahko to vrsto rezerve brez posebnih omejitev izmenjujemo čezmejno, tako da danes polovico od 3000 megavatov sistemski operaterji kupijo na skupnem trgu primarne rezerve. Na njem sodelujejo Avstrija, Švica, Francija, Nemčija, Belgija, Danska in naš cilj je, da na ta zemljevid uvrstimo tudi Slovenijo,« dodaja Mervar.

Obseg potrebne rezerve za primarno regulacijo frekvence določi združenje ENTSO-E. Vsi sistemski operaterji kontinentalne Evrope moramo skupaj zagotoviti 3000 MW primarne regulacije, od tega ELES 15 MW. Za izravnavo elektroenergetskega sistema je odgovoren vsak sistemski operater, zato mora zakupiti ustrezen obseg sistemskih storitev. Pri nas Nek primarne regulacije ne zagotavlja, ker med gradnjo za to ni bil predviden. Jo pa morajo zagotavljati druge elektrarne, zlasti hidroelektrarne. Sončne elektrarne je, mimogrede, ne morejo zagotavljati.

Najprimernejše hidroelektrarne

Lani je Eles za zakup sekundarne in terciarne regulacije plačal 35 milijonov evrov. Zagotavljajo jih proizvodne enote družb HSE, GEN-E in Energetika Ljubljana ter v manjšem obsegu voden odjem prek Petrola in Elektro Energije. Ta znesek bi plačevanje primarne regulacije po Elesovi oceni povečalo za 1,5 do dva milijona evrov.

Mervar opozarja, da primarno regulacijo plačujejo v vseh državah, razen v Sloveniji in državah na Balkanu. »Z uvedbo plačljivosti te storitve torej ne podpiramo slovenskih proizvajalcev, temveč le odpravljamo njihov diskriminiratorni položaj. Prek sodelovanja na skupnem evropskem trgu bi Teš za izvajanje primarne regulacije dobil ravno toliko kot avstrijska hidroelektrarna, elektrarne na Dravi, danska termoelektrarna ali katera koli druga elektrarna. Je pa zmotno prepričanje, da bo ta denar dobil Teš. Dobile ga bodo tiste elektrarne, ki bodo storitev izvajale. Ocenjujemo, da Teš v manjšem obsegu, ker so za to storitev primernejše hidroelektrarne,« pojasnjuje Mervar, a dodaja, da je to seveda stvar HSE.

Koncept je slab

Skupaj s študentskimi in dijaškimi organizacijami pa sta Greenpeace in Focus razočarana tudi nad energetskim konceptom, ki ohranja energetski status quo. »Tako so vsi malo nezadovoljni, večjega konflikta, ki ga politika noče sprožiti, pa ne bo,« pravi Dejan Savić iz Greenpeacea in dodaja, da energetski koncept vse konkretne cilje in ukrepe prestavlja na državni energetsko-podnebni načrt, ki ga bo kmalu zahtevala evropska komisija in ga bo morala pripraviti prihodnja vlada.