Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija je predlagala delitev 2,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev kot sofinancerski delež v 152 ključnih evropskih prometnih projektih. Naložbe bodo omogočile 4,7 milijarde evrov za javno in zasebno sofinanciranje.
Največji del sredstev bo namenjen razvoju evropskega železniškega omrežja (1,8 milijarde evrov), razogljičenju in posodobitvi cestnega prevoza, razvoju inteligentnih prometnih sistemov (359,2 milijona evrov) ter uvedbi sistemov upravljanja zračnega prometa (311,3 milijona evrov).
Naložbe se bodo izvajale v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Od skupnega zneska 2,7 milijarde evrov je 1,8 milijarde evrov namenjenih 15 državam članicam iz kohezijskega sklada. Slovenija je s tokratno odobritvijo iz kohezijskega sklada upravičena do 49 milijonov evrov od skupaj 63 milijonov odobrenih sredstev – kar pomeni, da je 14 milijonov sredstev odobrenih iz skupne vreče.
Finančni prispevek EU je v obliki nepovratnih sredstev, stopnja sofinanciranja pa znaša med 10 in 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta, odvisno od njegove vrste in razpisa, v okviru kohezijskih sredstev pa celo do 85 odstotkov.
»Vzemi, porabi ali vrni«
Komisarka Violeta Bulc je na petkovi razgrnitvi rezultatov povedala, da tudi tokrat za vsa odobrena sredstva velja načelo »Vzemi, porabi ali vrni«. Če bodo po postopku potrjevanja konec julija sredstva res odobrena, jih bodo morali izvajalci porabiti izključno za projekte, za katera bodo sredstva dodeljena. Če denarja ne bodo porabili, jih bo komisija vrnila v skupno vrečo – in razdelila v prihodnjih razpisih.
Izbrani projekti poleg železniške infrastrukture vključujejo posodobitev sistemov upravljanja zračnega prometa v državah članicah EU (projekt SESAR), drugo cev avtocestnega predora Karavanke (skupaj gre za 17,7 milijona evrov, od tega za Slovenijo 7,95 milijona evrov), na področju cestnega prometa pa razvoj sodobnih rešitev in uporabe elektrike in drugih alternativnih goriv.
V prometu je v EU tako ali drugače zaposlenih deset milijonov ljudi, ki ustvarijo pet odstotkov BDP. Gospodinjstva pa porabijo 13,2 odstotka svojega denarja za prevoze. Bulčeva je opozorila še na negativne stranske učinke prometa zaradi hrupa in onesnaževanja. EU izgubi vsako leto 120 milijard evrov zaradi bolezni, sto milijard zaradi smrti in poškodb v nesrečah v prometu; cestni zamaški in z njimi povezana izguba časa pa pomenijo izgubo v višini ene milijarde evrov na dan. Zato je veliko denarja poleg same infrastrukture namenjenega tudi urejanju prometa in čistejšim pogonskim gorivom.
Polovica hrvaških sredstev
Po razpisih v letih 2014 in 2015 so bili doslej podpisani sporazumi o nepovratnih sredstvih za 452 projektov. Ti trenutno v okviru programa IPE prejemajo sredstva za sofinanciranje v skupnem znesku 18,7 milijarde evrov. Z razpisom za leto 2016 je skupni proračun IPE za sektor prometa 92-odstotno počrpan. Februarja letos je bil objavljen še en kombiniran razpis v okviru IPE za projekte prometne infrastrukture – tudi nanj naj bi se Slovenija prijavila z novo koprsko progo.
V državah, ki so upravičene do kohezijskih sredstev, gre pa za »nove« članice, bo večina denarja namenjena za posodobitev železniške infrastrukture. Med izbranimi državami (v tabeli) je v ta namen odobrenih na Češkem 248 milijonov evrov, na Hrvaškem 16 milijonov evrov, v baltskih državah skupaj 113 milijonov evrov, na Slovaškem 63 milijonov evrov in v Sloveniji 44 milijonov evrov (za novo progo med Divačo in Koprom).
Ob tem velja spomniti, da je evropska komisija Madžarski in Hrvaški precej sredstev za železniško infrastrukturo v smeri reške luke namenila v prejšnjem razpisu, pri naših južnih sosedih pa je skoraj polovico tokratnih sredstev (35 milijonov evrov) namenjenih prav za Luko Rijeka. In še, tudi Luka Koper je za posodobitev dobila sredstva v prejšnjem razpisu.
