Tiskane izdaje
Ljubljana − Delujoči trg plina bo dal cenovne signale, ki bodo privabili nove dobave plina, zlasti utekočinjenega, in omejili povpraševanje. Komercialne zaloge plina pa bodo zagotavljale ravnotežje. Tako naj nobeno gospodinjstvo ne bi ostalo hladno.
Glavno sporočilo poročila evropske komisije o odpornosti evropskega plinskega sistema na nepredvidljive dogodke, kot je morebitna polletna prekinitev dobave ruskega plina, je nujnost sodelovanja med državami in nevmešavanje v delovanje trga, dokler ne bo to potrebno. Energijske stresne teste so izvedli v 38 državah, med najbolj ogrožene pa uvrstili Finsko, Estonijo, Makedonijo, BIH in Srbijo, zadnje tri so članice Energetske skupnosti, ki je pred kratkim imela v Ljubljani plinski forum. Na njem so poudarili pomen projekta Južnega toka, na drugi strani pa od ukrajinskih predstavnikov izvedeli, da Ukrajina dela vse, da EU ne bi ostala brez dobav plina.
Povsem varne bodo dobave plina, tako poročilo, šele ob dokončanju notranjega trga z energijo, nadgradnji energetske infrastrukture, tudi v sosedah EU, povečanju energetske učinkovitosti, raznolikosti zunanjih virov energije in izkoriščanju domačih virov (fosilnih in nefosilnih). Danes EU uvozi kar 53 odstotkov energije, ki jo porabi. Pri surovi nafti energetska odvisnost znaša skoraj 90 odstotkov, pri zemeljskem plinu pa 66 odstotkov. Nekoliko manjši obseg je pri trdih gorivih (42 odstotkov) in jedrskem gorivu (40 odstotkov). Približno polovica energije (48 odstotkov) se v EU porabi za ogrevanje prostorov in vode.
Nov sestanek v torek
Dobiček ruskega Gazproma je zaradi plinskega spora z Ukrajino in znižanja vrednosti rublja v prvem polletju letos upadel za 23 odstotkov, na 8,7 milijarde evrov. Plinski velikan je namreč moral v bilanco vpisati štiri milijarde dolarjev (3,16 milijarde evrov) izgube zaradi ukrajinskega dolga za plin.
Spor zaradi dolga in posledično ustavitve dobave ruskega plina za Ukrajino, kar je pomenilo tudi omejitev dobav plina sosedam Ukrajine, bodo skušali znova omiliti 21. oktobra v Berlinu, na novem srečanju predstavnikov Rusije, Ukrajine in EU. Komisar za energetiko Günther Oettinger je na naše vprašanje, ali ni to upanje brez podlage, glede na to, da je Ukrajina pred časom dogovor zavrnila in se obrnila na arbitražno sodišče v Stockholmu, odgovoril, da lahko odločitev arbitraže pričakujemo šele prihodnje leto, vmes pa je treba najti rešitev za prihajajočo zimo.
