Iskanje graditelja druge cevi za 184 milijonov evrov

Jesenice – Dars je na slovenskem in na evropskem portalu javnih naročil objavil javni razpis za graditelja druge cevi cestnega predora Karavanke. Če bo razpis uspešen, bodo izvajalca, ki bo za 151 milijonov evrov (brez DDV) zgradil drugo predorsko cev, izbrali v prvi polovici prihodnjega leta. Predor bo moral zgraditi pet let po uvedbi v delo, torej predvidoma leta 2023.

Izbrani graditelj bo zgradil 3446 metrov predorske cevi (pod zemljo) na slovenski strani, kjer bo predor skupaj s portalom dolg še sto metrov več, torej 3546 metrov. Obenem bo moral zgraditi 620 metrov dolg manjkajoči odsek avtoceste od platoja pred obstoječim karavanškim predorom do druge cevi predora Karavanke. Hkrati z Darsom je razpis objavil tudi upravljavec avstrijskih avtocest (Asfinag) za gradnjo druge cevi na avstrijski strani.

Druga cev je nujna, gradnja pa zelo zahtevna

Druga cev karavanškega predora je nujna, pravi profesor dr. Tomaž Tollazzi, vodja centra za prometne gradnje na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo univerze v Mariboru, saj morajo biti vsi avtocestni predori na transevropskih koridorjih dvocevni. Hkrati bodo z drugo predorsko cevjo izboljšali prometno in požarno varnost, boljša bo pretočnost ob konicah (v času poletne turistične sezone), pridobili bodo tudi dnevni migranti, našteva Tollazzi.

Gradnja druge cevi bo zelo zahtevna, saj je hribina razmeroma mehka in se bo med gradnjo lahko deformirala, pa pričakuje izredni profesor dr. Stanislav Škrabl, vodja centra za geotehnične analize na mariborski gradbeni fakulteti. Večjih vdorov vode, ki bi lahko otežila gradnjo druge cevi, Škrabl ne pričakuje, saj so bili že v času gradnje prve cevi pred tremi desetletji izvedena določena dela za ureditev težav z vodo. »Sem optimist,« je dejal Škrabl, ki je kot revident pregledal del načrtov. Petletni rok za dokončanje predora je zanj realen, če ne bo prišlo do večjih vdorov vode.

Slovenski strokovnjaki in gradbena operativa so se v zadnjih letih razpršili, saj večjih in zahtevnejših gradbenih projektov po dokončanju avtocestnega križa ni bilo, pravi Škrabl in ocenjuje, da bi slovenska podjetja lahko sama zgradila drugo cev, a bi se morala povezati. Na razpis se bodo lahko prijavila tudi tuja podjetja, Škrabl pa se boji, da bodo pri gradnji predorov sodelovala slovenska podjetja le kot podizvajalci.

Dvosmerni promet predvidoma leta 2025

Za Škrabla je 151 milijonov evrov (brez DDV) oziroma 184 milijon evrov z davkom orientacijska cena, na razpisu pa bi lahko ponudniki za gradbena dela ponudili višjo ali pa tudi nižjo ceno. Med tistimi, ki bi predor lahko zgradili ceneje, je Škrabl omenil kitajska podjetja, medtem ko imajo podjetja iz Avstrije, Švice in Italije veliko izkušenj pri gradnji predorov. Cena gradnje bi bila v primeru izbire katerega od ponudnikov iz teh držav lahko višja. Pri tem je treba upoštevati kateri materiali se uporabijo med gradnjo. Škrabl opozarja, da je treba veliko pozornosti nameniti nadzoru v času gradnje. Dober nadzornik bo pazil, da se »stroški ne dvignejo do neba« in lahko odtehta obsežnejša vzdrževalna dela v obdobju obratovanja predora.

Po končani gradnji druge cevi bo promet preusmerjen v novo cev, medtem ko bodo obstoječo cev v dveh letih celovito obnovili tako, da bo dvosmerni promet skozi predor Karavanke stekel predvidoma leta 2025.