Tiskane izdaje
Ljubljana − Ministrstvo za infrastrukturo je danes prejelo gradbeno dovoljenje za gradnjo drugega tira Divača−Koper, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor izdalo včeraj, 31. marca 2016.
Dovoljenje velja tri leta, z možnostjo dvakratnega podaljšanja za eno leto, torej skupaj pet let, je danes v izjavi novinarjem pojasnil minister Peter Gašperšič.
Minister pričakuje, da se bodo prva pripravljalna gradbena dela na trasi (dostopne poti, priprava deponij, umiki komunalnih vodov ...) začela že letos, s čimer bi gradbeno dovoljenje postavili v funkcijo.
Razpis za izvajalca drugega tira bi sicer po Gašperšičevih pričakovanjih lahko objavili proti koncu leta 2017. To leto bo po načrtih tudi najbolj intenzivno leto, ki bo dalo natančnejše odgovore o začetku gradnje drugega tira. Minister sicer računa, da bi tir začeli graditi v roku dveh let.
Gašperšič je še poudaril, da zadnje aktivnosti v zvezi z drugim tirom, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kažejo na resnost vlade pri projektu.
O drugem tiru bo sicer beseda tekla tudi v soboto na Brdu pri Kranju, kjer bo pod vodstvom premiera Mira Cerarja potekalo delovno srečanje ključnih deležnikov projekta. Gašperšič računa, da bo to še ena možnost za vzpostavitev dialoga med vsemi deležniki.
Vlada ustanovila 2TDK
Vlada je prav tako včeraj z enomilijonskim ustanovitvenim kapitalom ustanovila posebno projektno podjetje za novo progo Divača−Koper, torej t. i. drugi tir, z imenom 2TDK (kratica za 2. tir Divača−Koper). Sedež podjetja bo v Ljubljani v državnih prostorih, ki jih še iščejo, v njem bo po predvidevanjih ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča delalo okrog pet ljudi, vodilnega še niso izbrali.
Na vprašanje Dela, ali bodo prestavili ljudi iz družbe DRI, ki je posel vodila po tem, ko je bila v novoustanovljeni DRI − prejšnji DDC − leta 2011 pripojena, vključena, zlita mariborska direkcija za naložbe v železniško infrastrukturo (sedež pa prav potihem iz Maribora, kjer ni ostal niti fikus po celjskem Darsovem modelu, prestavljen v Ljubljano), ki je projekt in odkupovanje zemljišč začela, odgovora nismo dobili.
Sprva v državni lasti
Država bo v 2TDK vložila (že odkupljena) zemljišča in do sredine prihodnjega leta dvesto milijonov evrov kapitala, sprva bo v državni lasti, potem pa pričakujejo vložke zasebnikov, lahko tudi Luke Koper in partnerjev iz tujine, kjer v srednjeevropskem prostoru vlada po ministrovih besedah precejšnje zanimanje za projekt. Čehe, Slovake in posebej Madžare proga zelo zanima, Poljaki o njej še razmišljajo, z novim avstrijskim resornim ministrom Peter Gašperšič še ni govoril, proga je predvidoma zanimiva tudi za svobodno deželo Bavarsko in nemško zvezno deželo Baden-Württemberg. Na finančnih trgih pa je denarja menda tudi na pretek.
2TDK bo najprej kot agent države poskrbel za izvedbo pripravljalnih gradbenih del na terenu, za prijavo projekta na razpis za evropska sredstva in za pripravo razpisa za zasebne vlagatelje, po njihovem vstopu pa se bo preobrazil v investitorja, ki bo dokončal projekt.
Razpis za izbiro izvajalca bi bil prosto po Gašperšiču možen po zaprtju finančne konstrukcije, vključno z zadolževanjem, ob koncu leta 2017. Po končani gradnji mu bo podeljena (vsaj) tridesetletna koncesija za upravljanje nove proge in tudi obstoječega tira. 2TDK bo lahko gradil tudi druge pretovorne in logistične zmogljivosti − v koprskem pristanišču, kjer Luka Koper ni koncesionar za celotno področje, ali drugod po Sloveniji, kar bi bil zanj lahko vir zaslužka.
Z Luko Koper, kjer se z vsemi štirimi upirajo vsem posegom na »svoj« teritorij in zahtevajo državne tire, se bo vendarle treba nekako dogovarjati, se zaveda minister.
Ponudbe za revizijo drugega tira, zdaj ocenjenega na 1,3 milijarde evrov z DDV, so prišle, v aprilu bi že lahko sklenili pogodbo, rezultat pa Gašperšič, računajoč na dvestomilijonski prihranek − ob izločitvi potniškega prometa na obstoječi tir in s tem z nižjimi standardi in brez ubežnega rova na novi progi, pričakuje sredi poletja.
Pomemben dosežek vlade Mira Cerarja
Pridobitev gradbenega dovoljenja za drugi tir je pomemben dosežek in zmaga vlade Mira Cerarja, saj si je zanj pred njim zaman prizadevalo več drugih vlad (od vlade Janeza Janša in Boruta Pahorja do vlade Alenke Bratušek).
Gašperšičev predhodnik Patrick Vlačič je januarja 2010 izjavil, da bodo do julija 2010 pripravljene podlage za izdajo gradbenega dovoljenja in da bi bilo potem lahko izdano v enem mesecu.
Od tedaj je minilo šest let. Zato ima tokratni zmagoviti administrativni dosežek lepotno napako − vsaj šestletno zamudo, za katero pa ni kriv en sam človek, ampak odgovoren del državnega aparata in več slovenskih vlad, ki ga je upravljalo.
***
Kratka kronologija drugega tira:
4. februarja 2000 − Tedanji minister za promet Anton Bergauer je podal pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta za novo enotirno progo od Kopra do Divače. Mesec pozneje je minister za okolje in prostor Pavel Gantar sprejel program priprave DPN. Začeli so primerjalne študije variant poteka trase nove železnice.
11. decembra 2003 − Riccardo Illy je ob svojem obisku v Kopru 20. novembra postavil slovenski državi nekakšen ultimat, po katerem bi se morala slovenska država odzvati na predlagan projekt proge Koper−Trst do 15. decembra.
14. aprila 2005 − Vlada je sprejela uredbo o DPN za enojni drugi tir, gradbeno dovoljenje so pričakovali leto dni pozneje.
3. julija 2007 − Minister za promet Janez Božič je na seji odbora za promet povedal, da je državni zbor s sprejetjem zakona o javno-zasebnem partnerstvu postavil pravne temelje za gradnjo prepotrebne železniške infrastrukture, ki zamuja vsaj 20 let.
15. november 2007 − »Slovenci ne razumejo, da lahko postane Koper butično pristanišče, ki, izvrstno opremljeno, ne pomeni nikakršne nevarnosti za okolje. Slovenija mora znati natančno ovrednotiti svoj prostor,« je dejal Milan Kučan v Kopru.
10. julija 2008 − Vlada je sprejela sklep o spremembi in dopolnitvi DPN, da bi namesto enega tira zgradili dva.
10. junija 2009 − Prometni minister Patrick Vlačič je sklenil, da se proga razdeli na dva dela: od Kopra do Črnega Kala je enotirna, od Črnega Kala do Divače dvotirna, ker se ji pri Črnem Kalu pridruži italijanska proga.
2. oktobra 2009 − Jasno je že bilo, da Italija odstopa od priključitve proge iz Trsta pri Črnem Kalu, toda slovenska vlada je trdila, da to ne spreminja slovenskih načrtov za drugi tir.
13. decembra 2010 − Minister Vlačič je začetek gradnje napovedal za leto 2011.
23. aprila 2012 − Minister Zvonko Černač je prvič primerjal drugi tir s Tešem 6.
8. marca 2013 − Minister Černač je v odhajanju izjavil: »Menim, da bo prišlo do temeljite presoje ustreznosti projekta drugega tira. Ekonomska upravičenost projekta se ne izide, tudi če bi bil pretovor 30-krat večji.«
11. septembra 2013 − Tudi minister Samo Omerzel je primerjal drugi tir s Tešem 6. Toda 18. oktobra 2013 se je popravil: »Po vseh analizah in informacijah, ki smo jih zbrali s strokovnjaki na ministrstvu, si upam trditi, da se da drugi tir zgraditi za polovico od 1,4 milijarde evrov.«
8. januar 2015 − Jože P. Damijan je na ekonomski fakulteti povedal: »Avstrija gradi koralmsko progo med Celovcem in Gradcem, ki jih bo stala 5,4 milijarde evrov, čeprav za to progo nimajo zagotovljenega tovora. Progo gradijo zato, ker vedo, da Sloveniji ne bo uspelo zgraditi koridorske proge do koprskega pristanišča in bodo tovor usmerili mimo Slovenije do Italije in morja.«
31. marec 2016 − Vlada ustanovi posebno projektno podjetje za novo progo Divača−Koper z imenom 2TDK. Ministrstvo za okolje in prostor izda gradbeno dovoljenje za drugi tir.
