Tiskane izdaje
Zagreb, Brežice – Kaže, da se bo med Hrvaško in Slovenijo še en spor končal na arbitražnem sodišču. Južna soseda namreč že pripravlja vse potrebno za začetek postopka. Vzrok – kadrovske zadeve in posli v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).
Po pisanju hrvaškega Jutarnjega lista dobivajo slovenska podjetja kar 63 odstotkov vseh del, hrvaška pa le 20, preostanek pa dobijo tretji dobavitelji. Vrhunec spora med Hrvaško in Slovenijo pa naj bi bila slovenska zavrnitev imenovanja novega hrvaškega člana v dvočlansko upravo krške nuklearke. »Gre za kršitev meddržavne pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o krški nuklearki, pravijo na hrvaški strani. Sodu pa naj bi izbili dno prav podatki, da je delež del, ki jih v NEK opravljajo hrvaška podjetja le 20-odstotni. Gre za posle, vredne približno 30 milijonov evrov na letni ravni. Hrvaška se ob tem sklicuje na 9. člen, ki določa, da bo zagotovljen sorazmeren odnos do dobaviteljev in izvajalcev del iz obeh držav. Od Slovenije zato zahtevajo večjo stopnjo ravnovesja, ne da bi bili ogroženi najvišji standardi varnosti in učinkovitosti elektrarne. Zato se je hrvaška stran odločila, da bo primer posredovala arbitražnemu sodišču komisije za mednarodno trgovinsko pravo pri Združenih narodih v New Yorku.
Politične igrice
Za sporom med Slovenijo in Hrvaško glede drugega člana uprave NEK so politične igrice, smo izvedeli iz neuradnih, a zelo zanesljivih virov. Na redni seji skupščine jedrske elektrarne, ki je potekala prejšnji teden, je namreč hrvaška stran predlagala Dragana Marčinka, ki po mnenju Krškega, ne izpolnjuje zakonsko določenega pogoja o »najmanj petih letih delovnih izkušenj na področju jedrske energetike«.
Na redni seji skupščine jedrske elektrarne (Nek) prejšnji teden je hrvaška stran predlagala Dragana Marčinka, nekdanjega direktorja uprave Petrokemije, v Krškem pa so to imenovanje zavrnili.
Dragan Marčinko je bil leta 2013 imenovan (in leta 2014 zamenjan) za predsednika uprave hrvaškega državnega podjetja Petrokemije v Kutini. Pred tem je bil prvi mož uprave državnega centra za spremljanje poslovanja energetskega sektorja. Jutarnji list je lani pisal, da je direktor Petrokemije v času rekordne izgube družbe dobil povišek. Spletni medij Seebiz je v istem obdobju pojasnjeval, da se je za njegovo zamenjavo ogrel gospodarski minister iz vrst HNS Ivan Vrdoljak, proti so bili domnevno v vladajoči SDP. Ne glede na to, ali je Marčinko zares kader na nedavnih hrvaških volitvah poražene SPD in ali manever Neka spada v panično kadrovanje na volitvah že poraženih, a še vladajočih strank, je bila po mnenju novinarjev Kutine news Petrokemija vse od osamosvojitve poligon za merjenje političnih mišic hrvaške politike.
Predsednika uprave krške jedrske elektrarne predlaga slovenski družbenik, Gen energija, člana pa Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP). V Gen energiji, ki je lastnica slovenske polovice Neka, danes o imenih niso hoteli govoriti, pojasnili so le, zakaj so nasprotovali zamenjavi dolgoletnega hrvaškega člana uprave krške elektrarne Hrvoja Perharića. Mimogrede, Hrvati so Perharića za nov petletni mandat predlagali in skupaj s Slovenci potrdili šele lani.
Poenostavljeno povedano je Gen energija zahtevo Hrvatov o razrešitvi Perharića in imenovanju Marčinka zavrnila, saj ta, po mnenju Krškega, ne izpolnjuje zakonsko določenega pogoja o »najmanj petih letih delovnih izkušenj na področju jedrske energetike«.
Upoštevanje slovenske zakonodaje pri imenovanju drugega člana uprave Neka po mnenju Gen energije izhaja iz 33. člena družbene pogodbe o Neku, »ki govori tudi o tem, da mora član uprave izpolnjevati splošne zakonske pogoje. Zahteva o razrešitvi sedanjega člana uprave in imenovanje novega je sicer legitimna pravica hrvaškega družbenika, vendar mora novi kandidat izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje jedrska zakonodaja«.
Medijsko napenjanje mišic?
Na kritike, da ta zakonodaja ščiti nedotakljivost jedrskega lobija, jedrska stroka že vrsto let odgovarja s pojasnilom, da je lahko zagotovljena najvišja stopnja jedrskih elektrarn le tako, da so tudi ljudje na vodilnih funkcijah poznavalci jedrske tehnologije. Predsednik uprave Neka Stane Rožman je tako rekoč vso svojo poklicno pot preživel v jedrski elektrarni, iz katere izhaja tudi prvi mož Gen energije. Martina Novšaka, ki ima precej manjši vpliv na obratovanje elektrarne od Rožmana, je leta 2013 za zgolj teden dni s spornimi pojasnili zamenjala SDS. V Krškem jim je takrat politiko, sicer slovensko, uspelo zaustaviti pred vrati milijonskih poslov s pomočjo sodišča.
Na Hrvaškem pa so vse bolj prepričani, da naj bi se v ozadju spora skrivala naložba v gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo, prav tako načrti za gradnjo odlagališč za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) na hrvaški in slovenski strani. Naložbe bodo precejšnje, »biti poleg« pa bi za marsikatero podjetje pomenilo velik posel. Sredi letošnjega leta so se na seji meddržavne komisije za operativno izvajanje določb meddržavne pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o krški jedrski elektrarni pogovarjali tudi o problematiki odlaganja radioaktivnih odpadkov z vidika tako gradnje suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo kot tudi načrtov za gradnjo odlagališč za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) na hrvaški in slovenski strani. Hrvaški gospodarski minister Ivan Vrdoljak je takrat celo dejal, da se hrvaška stran strinja z načrti za gradnjo suhega skladišča ob krški jedrski elektrarni, hrvaškim strokovnim službam pa da bo naročil, naj v treh mesecih pripravijo predlog za revizijo programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
»Gre za medijsko napenjanje mišic,« pravi Delov vir. Dodaja, da bi v tem primeru in seveda po hrvaških volitvah najbrž lahko šlo za namero po (hrvaški) kadrovski menjavi v upravi krške jedrske elektrarne oziroma bolj za »hrvaške notranje scenarije in politične želje, zavite v celofan dramatičnosti«. Navsezadnje pa se, kot smo izvedeli, postavlja tudi vprašanje pristojnosti arbitražnega sodišča komisije za mednarodno trgovinsko pravo pri ZN v New Yorku, ki ga omenja hrvaški časnik ob napovedi morebitne arbitraže. V takšnih primerih so, pravi naš vir, »če katerakoli stran išče pravico po teh vprašanjih«, neprimerno bolj pristojna druga sodišča.
»Morda so na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo ocenili, da je sedanji hrvaški član uprave premalo poslovno aktiven pri pridobivanju del za hrvaška podjetja, zdaj pa bi ga minister za gospodarstvo rad zamenjal z nekom, ki bo bolj po meri,« meni naš vir.
