Kaj Avstrijci želijo od Slovenskih železnic

Ljubljana – »Lani je zgolj naše hčerinsko podjetje Rail Cargo Carrier v Koper in nazaj pripeljalo 3400 vlakov. Ta številka, skoraj deset vlakov na dan, dokazuje, kako pomembna je Luka Koper za nas,« pravi Sebastian Sperker, direktor Rail Cargo Carrier, tovornega prometa v lasti avstrijskih železnic ÖBB.

Avstrijci po železniških tirih prepeljejo 30 odstotkov tovora, 70 odstotkov pa po cestah. Bistveno več, kot je povprečje EU: če odštejemo ladijski in letalski prevoz v EU, Evropejci po železnicah prepeljejo zgolj 17 odstotkov tovora.

Avstrijci imajo tudi izkušnjo s podzemnimi železniškimi predori: od leta 2008 gradijo Brennerski predorski sistem (Brenner-Basistunnel). Končan bo predvidoma leta 2026, dolg je okoli 70 kilometrov, stroški gradnje so ocenjeni na deset milijard evrov. Od tega 40 odstotkov investira Evropska unija, preostanek si enakovredno delita Italija in Avstrija.

Brennerski predorski sistem kot del železniške povezave med Münchnom in Verono povezuje avstrijski Innsbruck in italijansko Fortezzo. Ko bo končan, bo namenjen tako potniškemu kot tovornemu prometu, s 64 kilometri predorov okoli Innsbrucka pa bo to najdaljša podzemna železniška povezava na svetu.

Zakaj je drugi tir pomemben za sosede?

»Luki Koper je uspelo v zadnjih letih občutno povečati pretovor zabojnikov, med letoma 2013 in 2016 za okoli 40 odstotkov. Rast se kaže tudi pri pretovoru avtomobilov. Ker pričakujemo rast pretovora tudi v prihodnje, je investicija v infrastrukturo, torej gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, nujna,« trdi Sperker.

»Že zdaj vidimo, da je infrastruktura med Divačo in Koprom preobremenjena. Enostavno ne omogoča nobene fleksibilnosti pri prevozu do Kopra. Bližamo se točki, ko zaradi preobremenjenosti infrastrukture ne bomo več zmogli zadovoljiti zahtev naših strank. Zato razvijamo alternativne koncepte, ki nam bodo omogočili transport po primerljivih cenah in boljših storitvah. Za nas to pomeni: ali bomo začeli uporabljati cestni transport ali pa se bomo preusmerili na Reko in v Trst,« napoveduje Sperker.

Konkurenčna prednost je lahko ogrožena

»Koper je gotovo med vodilnimi pristanišči glede prometa z vozili. A če bi dolgoročno prišlo do infrastrukturnih zagat, bi bila lahko ta konkurenčna prednost ogrožena. Ker imajo stranke vedno večje zahteve glede kakovosti, lahko tak razvoj privede do hitrejših preusmeritev. Razumeti je treba, da na koncu odločajo naše stranke. Zato moramo zagotoviti kar največjo privlačnost naših storitev,« pojasnjuje Sperker.