Tiskane izdaje
Ljubljana − Kapsch Traffic Com je prvi med tremi neizbranimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za uvedbo elektronskega cestninjenja za težja vozila, ki je na državno avtocestno družbo poslal revizijski zahtevek. Vsebine svojega zahtevka v dunajski in ljubljanski družbi ne komentirajo.
Preostala neizbrana izvajalca imata po pregledu dokumentacije izbrane dvojice Telekom Slovenije-Q-Free (za 99,9 milijona evrov brez DDV) še vedno čas za oddajo revizijskega zahtevka; verjetno še prihodnji teden. Po dosedanjih izjavah pa ni prav veliko dvomov, da bo poleg Kapscha revizijski zahtevek oddal vsaj še Iskratel.
V Iskratelu že vse od odpiranja ponudb poudarjajo, da je bil tokratni razpis tehnološko zastarel in enak kot pred petimi leti ter da je med tem tehnologija tako napredovala, da ni nobenega dvoma, da pripada prihodnost satelitski tehnologiji. Na drugi strani je Kapsch, kjer zagovarjajo mikrovalovno tehnologijo kot primernejšo za razgibano slovensko pokrajino; a prav podobne utemeljitve o primernosti za razgibano Slovenijo je slišati tudi iz Iskratela.
Poleg Kapscha (115 milijonov evrov brez DDV) in Iskratela s Sky Tollom (110,1 milijona evrov brez DDV) je ponudbo dala še skupina Cetis, Autostrade in Engineering Informatica (114,6 milijona evrov brez DDV).
Prednost satelitske tehnologije je veliko manjše število portalov ob avtocestah; pri obeh tehnologijah so zanesljivo predvideni kontrolni portali. Dvome o primernosti satelitske tehnologije, ki je dolgo temeljila na ameriškem sistemu satelitov, je evropski sistem Galileo precej zmanjšal. Uporabo tega propagirajo tudi v evropski komisiji, kjer se z uvedbo pametnih tahografov na primer opirajo na nove digitalne tehnologije, kot jih zagotavlja prav Galileo. Je pa na drugi strani oprema za satelitsko cestninjenje dražja.
Kapsch je že pred odpiranjem ponudb neuspešno vložil revizijski zahtevek, češ da je bila razpisna dokumentacija od objave do oddaje ponudb preveč spremenjena. Eden od očitkov je zahteva, da mora odjemna mesta za elektroenergetsko napajanje zagotoviti ponudnik na lastne stroške, pred tem pa je bila predvidena uporaba Darsovih električnih priključkov tam, kjer seveda so.
Prav novi priključki bi gradnjo odločno podražili, saj bi bilo treba pridobiti vsa dovoljenja, urediti lastniška vprašanja in potegniti napeljavo. Tu pa je Telekom Slovenije s svojimi bazami za mobilno telefonijo, ki so praviloma ob avtocestah, v znatni prednosti.
