Tiskane izdaje
Ljubljana − Na področju materialne blaginje prebivalcev se čuti vpliv krize, vendar oživljanje gospodarske aktivnosti kaže na izboljšanje blaginje, ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs).
Prvi podatki za 2014 kažejo, da se je zmanjševanje materialne blaginje ustavilo, denimo povprečna mesečna bruto plača se je povečala, povečali so se povprečni prihranki, pravijo na Sursu. Kot negativno pa izpostavljajo število ljudi pod pragom revščine, teh je 291.000, in potrošnjo gospodinjstev.
Daljša se življenjska doba
Metka Zaletel z Inštituta za javno zdravje je povedala, da je 83 odstotkov odraslih prebivalcev zadovoljnih z življenjem, kar je višje kot v povprečju EU. Dostop do širokopasovnega interneta je imelo lani 75 odstotkov gospodinjstev, kar je manj od povprečja EU. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je od leta 2007 za ženske povečalo za skoraj dve leti na 83,1 leta, za moške pa za tri leta na 76,9 leta.
Zaletelova je kot skrb vzbujajočo izpostavila umrljivost zaradi raka, saj zaradi tega v Sloveniji umre 30 oseb več na sto tisoč prebivalcev kot v EU. Skrb vzbujajoča je tudi umrljivost zaradi samomora. Negativen vpliv na blaginjo merimo tudi pri deležu otrok s čezmerno telesno težo, je dodala.
Slabše stanje v ekosistemu
Večinoma ugotavljamo izboljšanje okoljske blaginje, je dejala Nataša Kovač z Agencije za okolje: »V mestih se kakovost zraka izboljšuje. Smo pod mejnimi vrednostmi, a te vrednosti so še vedno v okviru priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, torej smo še vedno izpostavljeni škodljivim delcem, predvsem otroci.«
Glede okoljske blaginje se dva kazalnika poslabšujeta, in sicer stanje podzemnih voda in stanje v ekosistemu.
