Tiskane izdaje
Ljubljana, Koper – V pogajalskih izhodiščih Slovenije z Madžarsko o njenih vnaprej zagotovljenih vlaganjih v drugi tir je po neuradnih podatkih predvideno, da naj bi soseda v družbo 2TDK investirala do 200 milijonov evrov, za ta denar pa vsako leto prejela do 2,8-odstoten kapitalski donos, pridobila bi večje zemljišče zunaj sedanjega koncesijskega območja Luke Koper, poleg tega naj bi javno naročilo za izvedbo del objavili tudi na Madžarskem.
Podatki o pogajanjih z Madžarsko so obravnavani kot stroga državna tajnost. Poslanci se lahko seznanijo z gradivi posameznih parlamentarnih delovnih teles samo v tako imenovani »tihi sobi« parlamenta in pod pogoji stroge zaupnosti. Že jutri bodo na zahtevo poslanske skupine Levice zaradi madžarskih zahtev pri financiranju drugega tira problematiko obravnavali v komisiji za nadzor javnih financ, na katero so vabljeni tudi uprava in predstavniki delavcev Luke.
Čemu skrivalnice
Vprašanje je, zakaj morajo predstavniki vlade pred javnostjo skrivati izhodišča o meddržavnem sporazumu z Madžarsko pri njenih vlaganjih v drugi tir. Hkrati pa vlada zatrjuje, da je Slovenija prisiljena skleniti sporazum z Madžari, sicer lahko izgubi evropska sredstva, s tem naj bi padla finančna konstrukcija in tudi možnost najema posojila EIB. »Zdi se, da smo pri zastavljeni gradnji drugega tira ujetniki Madžarske. Če ji ne ugodimo, naj bi ostali brez nove železniške povezave med Divačo in Koprom,« je povedal Matej Tašner Vatovec iz Levice, ki ugotavlja, da so pogajanja z Madžarsko nepregledna in mimo zakonskih postopkov.
Komisiji za nadzor javnih financ predlagajo, da naj vlada ustavi pogovore z Madžarsko, dokler te pogovore ne potrdi odbor za zunanjo politiko (predvidoma 17. januarja). Komisija za nadzor javnih financ pa naj bi od vlade zahtevala še, da v kratkem času predloži načrt gradnje drugega tira brez udeležbe Madžarske. To pa zato, ker je takšno sodelovanje Madžarske izjema v evropskem merilu.
Foto: Jure Eržen/Delo
Nelogično je, da Madžarska pridobi 49-odstotni kapitalski delež v 2TDK, če bo slovenska država na leto zagotavljala od 30 do 40 milijonov evrov financiranja (odvisno od trajanja koncesijskega razmerja, ki je predvideno na 45 let). Ker namerava državni zbor sporazum z Madžarsko ratificirati že februarja, imajo poslanci le nekaj tednov časa za razpravo.
V Levici trdijo, da grožnja z izgubo evropskih sredstev ni utemeljena, saj so že lani februarja prejeli prvi del evropskih sredstev za pripravljalna dela, konec novembra pa tudi 109 milijonov evrov iz evropskega blending mehanizma, čeprav zakon še ne velja.
Vdor logistov
Po neuradnih podatkih naj bi slovenska država Madžarom ponujala zemljišča na območju prostorskega načrta, ki je predvidel širitev koncesijskega območja Luke Koper. Tam naj bi dobili v najem za 99 let pet hektarov površin. Poleg tega po nekaterih virih obstaja tudi možnost, da bi nova uprava Luke Koper madžarskim logistom (najverjetneje železniškemu podjetju Gysev Cargo, s katerim se je povezovala že Časarjeva uprava) omogočila dolgoročni najem novih zemljišč (govori se od 5 do 50 hektarov), ki naj bi jih pred tem letos po dolgih letih prošenj vendarle dodelili Luki. Če bi zemljišča oddajala Luka, potem o tem menda ne bi bilo treba odločati v državnem zboru. Proti takšnemu oddajanju luških in Luki namenjenih zemljišč najbolj nasprotujejo delavci v Luki, ki so na to opozorili na svojem množičnem zboru delavcev.
Premier Miro Cerar na ogledu terena za gradnjo drugega tira. Foto: Jure Eržen/Delo
Že jutri bo vlada obravnavala predlog uredbe o upravljanju koprskega pristanišča, s katero bodo omogočili prvo širitev koncesijskega območja Luke za 15.000 kvadratnih metrov (ta bo omogočila gradnjo novega srminskega vhoda). »Nadaljnje širitve koncesijskega območja bodo izvedene do letošnjega poletja, in to skladno s programom razvoja pristanišča do leta 2020,« so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. O meddržavnem sporazumu z Madžarsko bo mogoče govoriti javno, ko bo ta posredovan v sprejem v državni zbor. Zaradi sporazuma se ne bo spreminjala koncesijska pogodba, območje in lastništvo podjetja Luka Koper.
V sporazumu bo opredeljeno, da se Madžarski ne dodeljuje dostopa do morja,« so odgovorili in na vprašanje, ali ne bi pomenilo »strela v lastno koleno«, če bi Luka morala oddati svoja zemljišča drugim logistom, so na ministrstvu odgovorili: »Luka že zdaj nekaterim logistom oddaja svoje površine, pozanimajte se v Luki Koper.« V Luki so nam povedali, da svojih površin ne oddajajo logistom, izjema je Intereuropa, ki ima že iz jugoslovanskih časov svoje, lastniške prostore na območju pristanišča.
