Kohezijski projekti v »nizkem startu«

Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je konec maja pozvalo nosilce velikih 11 kohezijskih projektov, naj dopolnijo svoje vloge. Na MOP so za Delo odgovorili: »Od upravičencev (občin), ki so bili pozvani k dopolnitvi vloge, teh dopolnitev še nismo prejeli.« Sicer pa za projekte, skupaj vredne več kakor 342 milijonov evrov, niso predvideni posebni javni razpisi, saj naj bi jih objavili upravičenci sami, torej občine.

Kaj se dogaja z velikimi projekti, ki so bili pripravljeni že za črpanje EU sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi in so na koncu iz nje izpadli, a jih je Cerarjeva vlada že lani v jeseni proglasila za tiste, ki bodo med prvimi financirani iz nove perspektive 2014–2020. MOP: »Gre za izvajanje 11 (oziroma po združitvi dveh ljubljanskih za 10) projektov, ki so bili pripravljeni že v finančni perspektivi 2007–2013, vendar organ upravljanja odločb za njihovo sofinanciranje ni izdal, ker sredstev ni bilo več na voljo. Vlada je 6. novembra lani sprejela sklep oziroma izjavo o prednostni obravnavi 11 projektov 34 občin, ki izpolnjujejo pogoje iz nove finančne perspektive in so namenjeni gradnji okoljske infrastrukture. V financiranje iz finančne perspektive 2014–2020 so ti projekti uvrščeni na podlagi 38. člena Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 – za cilj naložbe za rast in delovna mesta ob pogojih, ki so v tem členu zapisani.«

Nejasnosti okrog zahtevanih dopolnitev vlog

Kakor smo že pisali, gre za tri glavne dopolnitve, ki jih morajo opraviti prijavitelji teh projektov: glede zmogljivosti upravičenca, glede državnih pomoči in podnebnih sprememb.

Kaj dopolnjevanje vlog konkretno pomeni zanje, morebiti še nove dodatne obremenitve, smo vprašali koordinatorje treh velikih projektov - Ljubljano, Kamnik in Dravograd –, ki so skupaj vredni 192 milijonov evrov, torej več kakor polovico vseh omenjenih 11 projektov, skupaj vrednih 342 milijonov evrov. Iz občine Kamnik, ki je koordinatorka dveh projektov, vrednih skupaj 55 milijonov evrov (39 milijonov projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju občin Domžale-Kamnik plus skoraj 16 milijonov evrov vreden projekt Preskrba s pitno vodo na območju občin Domžale-Kamnik), so odgovorili: »Te dopolnitve, upamo, finančno ne bodo večji zalogaj, je pa precej nejasnosti glede potrebnih prilog za vpliv podnebnih sprememb. Komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode in pa vodopreskrbne infrastrukture imajo bolj posreden vpliv na podnebne spremembe, saj so namenjene predvsem varovanju okolja in preskrbi s pitno vodo.« Mestna občina Ljubljana (MOL) je po novem koordinatorka za dva projekta, skupaj vredna dobrih 87 milijonov evrov.

Iz MOL oziroma natančneje JP Vodovod-Kanalizacija so odgovorili: »Prijavitelji morajo izdelati dokumentacijo za pridobitev kohezijskih sredstev v skladu z navodili in zahtevami, ki so jih določili predstavniki Jaspersa, in z ostalo zakonodajo, ki je bila sprejeta v Sloveniji v zvezi z možnostmi koriščenja kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014 do 2020: študija izvedljivosti, analiza stroškov in koristi ter zahtevek za pridobitev pomoči (vloga). Navedena dokumentacija vsebuje glede na že izdelano vlogo v finančni perspektivi 2007–2013 nove, dodatne vsebine.«

Iz občine Dravograd, ki je koordinatorka velikega projekta Preskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop, vrednega 39 milijonov evrov, pa so bili kratki: »Stroški bodo znani, ko bomo pridobili ponudbe izvajalcev.«

Javni razpisi ali neposredne potrditve operacij

V predpripravljalnem času na črpanje evropskih sredstev iz nove perspektive 2014–2020 se nenehno govori, da bo teh 11 kohezijskih velikanov najprej na vrsti. A iz okoljsko-prostorskega ministrstva so odgovorili, da bodo pravzaprav javne razpise zanje izvedle upravičenke, torej občine same. MOP: »Za projekte v okviru prednostne naložbe 'Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice, in ki presegajo te zahteve', je na podlagi meril za izbor operacij v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 predvidena neposredna potrditev operacije.«

Kakšna so pričakovanja prijaviteljev, kdaj bodo razpisi objavljeni, operacije potrjene? Na občini Kamnik so optimistični, saj razumejo, da je omenjeni poziv MOP k dopolnitvi vlog praktično že aktiviranje nove perspektive. Občina Kamnik: »Pri teh projektih se ne pričakuje objava razpisov, saj se nepovratna sredstva dodeljujejo na podlagi uredbe in operativnega programa. Poziv ministrstva, naj dopolnimo vloge, jemljemo za začetek aktivnosti v novi finančni perspektivi. Po sprejetju uredbe INOP, za katero upamo, da bo kmalu, naj bi bili podani vsi potrebni pravni pogoji, da bodo za teh 11 oziroma 10 pripravljenih infrastrukturnih projektov lahko dodelili nepovratna sredstva, ko bodo vloge ustrezno dopolnjene in pregledane.«

Pri ljubljanskem JP Vodovod-Kanalizacija pojasnjujejo: »Če imate z vprašanjem v mislih razpise za izvedbo projektov, so pri nas za te projekte Nadgradnja CČNL (Centralna čistilna naprava Ljubljana), III. faza in Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter gradnja povezovalnega kanala C0 v MOL (C0 je oznaka za tip kanala, in sicer je to kanal, ki bo povezoval tri občine, odpadno vodo v njem pa bodo napeljali na Centralno čistilno napravo Ljubljana), razpisi že izvedeni in izvajalci izbrani.« Na občini Dravograd računajo na ppočitniški zagon: »Pričakujemo odločbe, ker že imamo izbranega izvajalca del. Dela želimo začeti po počitnicah.«

Finančni delež prijaviteljev bo znan po izdaji odločbe, vloge v finančnem obdobju 2007 do 2013 so predvidevale 15-odstotni delež prijavitelja (država + lokalna skupnost) in 85-odstotni delež kohezijskih sredstev, pravijo v Ljubljani. Na takšno razmerje, kakor je razumeti, še vedno računajo tudi v Kamniku: »Če z deležem mislite delež nepovratnih sredstev, potem naj bi bil delež nepovratnih sredstev glede na vlogo skupaj s slovenskim deležem približno 85 odstotkov, od neto vrednosti upravičenih stroškov – to pomeni brez DDV.« A prijavitelji velikih projektov so že doslej opozarjali, da so vanje vložili ogromno denarja in druge potrebne energije. Finančna sredstva, ki so bila porabljena doslej, so porabljena za izdelavo različne dokumentacije in postopke, ki pa ne predstavljajo upravičenih stroškov, ki so sofinancirani iz kohezijskih sredstev, odgovarjajo v Ljubljani. JP Vodovod- Kanalizacija Ljubljana: »V MOL še niso podpisane pogodbe za izvedbo C0 in CČNL (plačilo teh stroškov bo sofinancirano iz kohezijskih sredstev), zato zavzemanje v tem smislu v MOL ni bilo.«

Drugače je, kakor je razumeti, v Kamniku: »Doslej je bilo vloženih že ogromno sredstev, za vsakega od projektov vsaj 0,5 milijona do 0,75 milijona evrov. Seveda bi del teh stroškov imeli v vsakem primeru, za pripravo projektne dokumentacije in pridobitev upravnih dovoljenj. Več kot polovica stroškov pa je nastala zaradi številnih sprememb pogojev, priprav vlog in vzporednih storitev, ki jih zahteva priprava kohezijskih projektov.« Iz Dravograda pa so pojasnili: »Za pripravo projektne dokumentacije in ostale stroške (študije, služnosti, analize ...) smo porabili okrog 900.000 evrov.