Zaradi dragega kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina (UNP) se čedalje več uporabnikov preusmerja v uporabo biomase kot vira energije za ogrevanje prostorov. Kot najcenejši izstopajo sekanci, polena in peleti. Pri nas bi morali več uporabljati ogrevanje na lesno biomaso, ker je Slovenija bogata z gozdovi.
Med lesno biomaso štejemo les in vse lesne ostanke, od žagovine, oblovine, odpadkov pri sečnji, obrezovanju dreves in podobno. O kmetijski biomasi govorimo, če imamo ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. Tako lesna kot kmetijska biomasa sodita med obnovljive vire energije.
Energijski potencial v gozdovih
Gozdovi so najpomembnejši vir lesne biomase za energijo. Trajni potencial lesne biomase za energijsko rabo iz gozdov je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije okoli 1,4 milijona kubičnih metrov na leto. V Sloveniji je bilo leta 2013 proizvedenih nekaj več kot milijon kubičnih metrov lesa za kurjavo oziroma 0,6 kubičnega metra na prebivalca.
Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih krajih, kjer je najpogostejši vir za ogrevanje, tako da je v skupnem seštevku skoraj 30 odstotkov stanovanj v Sloveniji ogrevanih z lesom oziroma lesno biomaso, glede na razmere na trgu in drage druge energente, predvsem kurilno olje in utekočinjeni naftni plin, pa se ta delež še povečuje.
Največja poraba na podeželju
Les je kot vir energije zaradi razpoložljivosti in v zadnjem času cenovne konkurenčnosti čedalje pomembnejši. Po statističnih podatkih so slovenska gospodinjstva leta 2013 porabila 1,3 milijona ton lesnih goriv (drv, sekancev, peletov, briketov, lesnih ostankov). Od tega je bila velika večina, 97 odstotkov, drv in lesnih ostankov. V letih 2009−2013 se je skupna poraba lesnih goriv v gospodinjstvih povečala za 11 odstotkov.
Lesno biomaso delimo na polena, okroglice, sekance, pelete, brikete in lesne ostanke. Na podeželju, kjer je poraba lesa za ogrevanje največja, je najpogostejša uporaba polen in okroglic, v zadnjem času pa se čedalje bolj uporabljajo sekanci, briketi in pelete. Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do deset centimetrov. Izdelani so iz drobnega lesa (droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Njihova kakovost je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.
Briketi in peleti
S stiskanjem lesne biomase pridobimo brikete in pelete. Briketi so večji stiskanci. Narejeni so brez dodanih veziv s stiskanjem iz lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev in drugih lesnih ostankov. Zaradi visoke kurilne vrednosti tona briketov nadomesti 4,5 metra drv.
Peleti so sipki stiskanci, zelo enostavni za pakiranje in prevoz. Narejeni so iz čistega lesa, lesnega prahu in žaganja. Za izboljšanje trdnosti se jim lahko doda škrob. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in povišano temperaturo. S tem se zmanjšata vsebnost vode in prostornina, poveča pa se gostota.
Dva kilograma peletov za liter kurilnega olja
Kubični meter peletov tehta približno 650 kilogramov. Zaradi večje gostote imajo peleti večjo kurilno vrednost, približno 4,9 kWh/kg. Dva kilograma jih nadomesti liter kurilnega olja. Pri uporabi peletov, ti morajo biti kakovostni, so pomembni ustrezne peči, zalogovniki in avtomatika.