Leteli bodo do Belgije, sanjali o Kitajski

Maribor – Aerodrom Maribor računa na soliden odziv potnikov na uvedbo linije do Münchna in Antwerpna. »Uvedba evropskih linij pa je le vmesni korak pri pripravi celovite strategije poslovanja letališča v prihodnje,« je uvedbo komentiral Boris Bobek, eden izmed dveh direktorjev Aerodroma.

Vozovnice za obe destinaciji letalskega prevoznika VLM Airlines – iz Maribora bodo s 50-sedežnim fokkerjem leteli do Antwerpna z vmesnim pristankom v Münchnu vsak dan od ponedeljka do petka – je že mogoče kupiti na spletu. Cene se razlikujejo glede na dan potovanja in dan nakupa, načeloma let do Münchna stane 69 evrov v eno smer, do Antwerpna pa 11 evrov več. Leteti bodo začeli 12. februarja, ko bodo vzpostavili še dnevne lete iz Antwerpna do Birminghama in Züricha, kar pomeni, da bodo skupaj z linijo do Londona leteli do petih destinacij.

Borisu Bobku se zdijo leti do Münchna dovolj privlačni za naš trg, kljub temu da se je večino dosedanjih poskusov vzpostavljanja letalskih povezav na mariborskem letališču končalo klavrno, denimo lani do Splita in Dubrovnika. Bobek pravi, da njihovi cilji ostajajo velikopotezni, predvsem vzpostavitev neposrednih povezav s Kitajsko. V tem primeru bi bilo mariborsko letališče najmanjše v Evropi s takšno povezavo.

Podlaga za te načrte je po njegovem sporazum, ki sta ga lastnik Aerodroma Maribor SHS Aviation in pekinški China State Construction Engineering podpisala novembra lani na vrhu srečanja predsednikov vlad 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske v Budimpešti, za katerega pa so na ministrstvu za infrastrukturo jasno povedali, da je formalno ničen, saj je lastnik letališke infrastrukture država in ne Aerodrom Maribor.

Pričakujejo podaljšanje letališke steze

Bobek je za Delo dejal, da se zavedajo vseh postopkov, ki jih morajo izvesti ter kakšne in čigave so pristojnosti, s sporazumom pa so po njegovem v SHS potrdili, da imajo resne in dolgoročne načrte, kar da so pojasnili tudi predstavnikom ministrstva za infrastrukturo. Od ministrstva zdaj pričakujejo pripravo državnega prostorska načrta (DPN), podaljšanje letališke steze z 2500 na 3300 metrov, širitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture.

DPN je bil prvotno predviden marca, po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna pa je rok prestavljen na maj. Bobek pravi, da bo DPN podlaga za razvoj letališča in da nameravajo srednjeročno še vedno prepeljati 600.000 potnikov na leto, vendar tega brez podaljšanja steze ne bodo mogli doseči. Lani so na letališču imeli 6000 potnikov.

Stavijo na Kitajce

Bobek napoveduje, da se bo v prihodnjih letih že tako izjemno število kitajskih potnikov na evropskih destinacijah podvojilo, tako da priložnosti ne kaže izpustiti iz rok. »Obstoječa letališka steza je primerna za letala velikosti airbusa 320 ali boeinga 737, večja, ki letijo na medcelinskih letih, pa tukaj ne morejo pristajati,« je dejal Bobek. Za 660 milijonov evrov, ki naj bi jih v razvoj aerodroma vložili Kitajci, Bobek pravi, da gre za orientacijski znesek, ki bi ga investirali dolgoročno, za srednjeročne načrte pa zadostujeta zdajšnji terminal in infrastruktura.