Luka Trst z vlaki tekmuje z Luko Koper

Trst – Tržaško pristanišče je na pobudo velikega kontejnerskega ladjarja MSC (švicarsko podjetje z italijanskimi lastniki) in s pomočjo logista Metrans poskrbelo, da so v minulih dneh prepeljali prvi vlak s tržaškega kontejnerskega terminala na sedmem pomolu čez Avstrijo do Bratislave na Slovaškem. Slovaško doseže v manj kot 24 urah in odpira možnost povezave tudi s Češko.

Metrans, ki je v večinski lasti pristanišča Hamburg, vozi vlake tudi iz Kopra, a tudi iz Hamburga, Bremerhavna in Rotterdama za srednjo in vzhodno Evropo. Pred poldrugim mesecem so vzpostavili redno vlakovno povezavo kontejnerjev z Budimpešto in tja zdaj vozi po pet vlakov na teden. To je povsem nov prodor tovora iz tržaškega pristanišča na madžarski in slovaški trg, ki ju sicer dobro oskrbuje koprsko pristanišče. Povsem očitno je, da je tržaško pristanišče začelo ofenzivneje nastopati na trgih, kjer doslej niso, in da gre za dodatno tekmovanje na trgu med pristanišči.

Komisar tržaške pristaniške uprave Zeno D'Agostino je tokrat poudaril, da nova vlakovna povezava dokazuje preporod tržaškega pristanišča, ki je plod vlaganj v železniško infrastrukturo. Pri teh vlaganjih pa sodelujejo tako država, dežela in evropska komisija.

Pred desetimi dnevi so italijanske oblasti objavile, da bodo v kratkem namenile še 200 milijonov evrov za izboljšavo proge med Trstom in Benetkami, od tega bo deželna vlada prispevala 50 milijonov evrov. Zeno D'Agostino pri tem pojasnjuje, da je tržaško pristanišče najbolj mednarodno naravnano v primerjavi z vsemi ostalimi italijanskimi pristanišči in da namerava prehiteti pristanišče La Spezia (pri Rimu), ki se postavlja s 7000 prepeljanimi vlaki na leto. Tržaški srednjeročni cilj je doseči 11.500 vlakov na leto. V prvi polovici leta so iz Trsta ali vanj prepeljali 3334 vlakov ali skoraj 18 odstotkov več vlakov kot prejšnje leto.

Za zdaj so v Kopru še v prednosti, saj prepeljejo na leto med 22.000 in 23.000 vlakov. To je približno trikrat več, kot zdaj vozi vlakov iz Trsta. Trst je Kopru konkurenca ne toliko zaradi nastopa na istih trgih kot v tem, da ima pristanišče veliko večjo državno finančno pomoč in podporo države pri priključevanju na evropske koridorje. Zdajšnja prednost Kopra je lahko zavajajoča, če ne upoštevamo trenda in načrtovanih vlaganj ter premikov, ki se dogajajo na področju logistične infrastrukture v sosednjih državah.