Tiskane izdaje
Izola – Na Dars
u pravijo, da brez konstruktivnega povezovanja z vlado projekta gradnje hitre ceste Koper–Izola skupaj s predorom Markovec ne bi bilo. Cerar pa žuga: »Čakali smo ga dolgo, kar predolgo, « in dodaja, da se zavedajo, da bodo le dokončane prometne povezave na relaciji Koper–Dragonja in Jagodje–Lucija ter naprej proti Hrvaški dokončno odpravile prometne težave na obali.
Pogodba za gradnjo odseka hitre ceste je bila podpisana leta 2006, za predor tri leta kasneje. Gradnja je bila večkrat prekinjena. Zavleklo se je tudi zaradi potencialnih izvajalcev, ki mnogokrat nerazumno zavlačujejo s postopki, pravi premier Miro Cerar in dodaja: »Vlada bo spremenila zakonodajo tako, da se ne bo več ponovila desetletna gradnja cestnega odseka, ki je dolg le dobrih pet kilometrov.«
Za zdaj ocenjujejo, da so za celoten projekt porabili 166,8 milijonov evrov. Ob odprtju predora lokalne prebivalce skrbi predvsem obremenitev stranskih cest. Vozniki bodo namreč za vožnjo čez novi odsek vse do priključka na obstoječo izolsko obvoznico potrebovali vinjeto, čeprav so obalne občine ministrstvo za infrastrukturo pozivale, naj predor umakne iz sistema vinjetnega cestninjenja. Z ministrom Petrom Gašperšičem pa so uspeli doseči kompromis, da se obalna cesta preda v upravljanje koprske in izolske občine, s čimer bosta pridobili približno desetino slovenske obale. Ta del naj bi bil spremenjen v sprehajalne in rekreativne površine, kdaj ga bodo zaprli za motorna vozila, pa je odvisno od dogovora županov.
Predor cenejši od predvidenega
Predor Markovec je četrti najdaljši predor v Sloveniji. Količina celotnega izkopa za predor je približno 370.000 kubičnih metrov zemljine, s katero bi lahko napolnili 4.800 štiriosnih vagonov. V predor so vgradili 3.205 ton železa in 184.284 kubičnih metrov betona. Zgrajen je po najnovejših standardih in velja za izredno varen objekt. V njem bo nameščenih okoli 90 varnostnih kamer, ki bodo zagotavljale stoodstotno pokritost z video detekcijo. V obeh smereh so nameščeni ventilatorji, ki zagotavljajo prehod zraka v smeri vožnje. V cevi, kjer promet poteka proti Kopru, jih je nameščenih nekoliko več, saj burja piha proti smeri vožnje.
Pogodbena cena za predor je bila postavljena na 64,5 milijonov evrov. Končnega obračuna še ni, a za sedaj ocenjujejo, da so porabili nekaj več kot 56 milijonov evrov. To je skoraj polovico manj, kot so predvidevali ob prvem javnem naročilu.
Časovnica izgradnje predora Markovec skupaj s stroški izgradnje:
Na morje še vedno v koloni?
Da bo delno oziroma popolno zaprtje obalne ceste za promet vplivalo na porazdelitev prometa med Koprom in Izolo, se zavedajo tudi na Darsu, kjer pa pričakujejo, da se bo na novo zgrajeno hitro cesto preselila večina tega prometa.
Obremenitev cest na Obali je precej odvisna od turistične sezone, saj tam poteka tranzitni turistični promet proti Hrvaški. Na tem območju še vedno manjka hitra cesta, ki bi povezovala konec izolske hitre ceste s Hrvaško in tako zmanjšala zastoje na tem območju. Predor Markovec k temu ne bo bistveno pripomogel, saj se bodo kolone le premaknile s konca koprske na konec izolske obvoznice, od tam naprej pa morajo vozniki pot še vedno nadaljevati po regionalnih cestah.
