Štiri vlake mercedesov iz Kopra preusmerili v Bremerhaven

Daimler je zaradi zastojev na slovenskih železnicah vlake s 738 mercedesi preusmeril v Nemčijo. Posel visi na nitki.

Objavljeno
03. februar 2016 11.29
Luka Koper 19.junija 2014
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper − V Luki Koper se je zgodilo tisto, česar so se najbolj bali: Daimler AG iz Stuttgarta jih je v ponedeljek obvestil, da so bili zaradi zastojev na slovenskih železnicah prisiljeni preusmeriti štiri vlake s 738 Mercedesovimi avtomobili iz madžarske tovarne Kecskemet v nemški Bremerhaven. Če se bodo zastoji nadaljevali, bodo izgubili izjemno dragocen posel, na katerega vežejo še druge posle.

Luki Koper je posel z mercedesi za Daljni vzhod zanimiv ne samo zaradi 120.000 avtomobilov, kolikor naj bi jih na leto prepeljali skozi koprsko pristanišče, pač pa predvsem zaradi spremembe logistične poti in zaradi tovora, na katerega se veže uvoz avtomobilov z Daljnega vzhoda v Evropo. Gre za drage avtomobile, saj je približno tretjina teh avtomobilov v najvišjem cenovnem razredu. Gre namreč tudi za prestižno serijo maybach.

Tovor je pomemben tudi zato, ker ga je Luki uspelo speljati severnonemškim pristaniščem, ker so tako vzpostavili redno ladijsko linijo za Daljni vzhod (večina izvoza preostalih vozil gre namreč samo za sredozemske države).

»Če bi imeli zgrajen drugi tir, bi Koper v hipu prehitel Barcelono po pretovoru avtomobilov, zdaj zaostaja le nekoliko za njo,« še zmeraj poudarjajo naši viri in ne morejo verjeti, kakšno škodo Luki povzročajo razmere na železnici.

Priložnost, o kakršni lahko le sanjamo

Vodstvo terminala za avtomobile se je sedem let trudilo za posel. Preden so nemški partnerji privolili v sklenitev posla, sta morala tudi generalni direktor SŽ Dušan Mes in prvi mož Luke Koper Dragomir Matić jamčiti, da zapletov na tirih ne bo. Od preusmeritve tovora na južnoevropsko pot so si veliko obetali tudi pri špediterju Intereuropi.

»Če bi mercedesom sledil drugi tovor z Bavarskega, bi dobili priložnost, o kakršni lahko samo sanjamo,« je razlagal prvi mož Intereurope Ernest Gortan.

Posel visi na nitki

Posel sicer še ni dokončno izgubljen, a je na nitki. V Luki zdaj trepetajo, kaj bo v prihodnjih tednih. Novice, ki jih prejemajo s terena, niso najbolj spodbudne. Bojijo se, kako bo tudi z drugim, povezanim poslom, novim uvozom avtomobilov z Daljnega vzhoda, o katerem naj bi odločili ta mesec. Železnica je en problem, drugi pa je pomanjkanje površin za skladiščenje avtomobilov.

Po veljavnem državnem prostorskem načrtu ima Luka sicer predvidenih dovolj površin. Zapleta pa se zaradi nerešene delitvene bilance med občinama Koper in Ankaran. Občini bi se lahko dogovorili, da bi najemnino za zemljišče, namenjeno parkiranju, Luka nakazovala na ta ali drugi fiduciarni račun, vendar se, kot kaže, občini niti o tem nočeta ali ne moreta dogovoriti.

Ena ladja pripelje za 200 milijonov evrov blaga

Predsednik sekcije pristaniških špediterjev Čedomir Bojanič je povedal, da Sloveniji samo od približno četrtine blaga, ki ga carinijo v Luki Koper (preostalega carinijo v drugih državah uvoznicah), pripada samo četrtina carin EU, kar pa Sloveniji navrže več kot 200 milijonov evrov na leto. Več sto milijonov evrov prihodka ustvari tudi 50 pristaniških špediterjev. Samo ena kontejnerska ladja ali ena ladja z avtomobili pripelje v Koper za 200 milijonov evrov blaga. V Luko Koper na leto pripluje približno 2000 ladij.

Pri zaslužkih nismo upoštevali SŽ, pomorskih agentov, cestnih prevoznikov in še vrste drugih, ki so vezani na pristaniški pretovor blaga. Je pa eden nemških špediterjev zadnje dni izjavil, da imajo podjetja v svojem poslovnem življenju samo enkrat priložnost sodelovati z Mercedesom. Ko to priložnost zapravijo, je ponavadi ne dobijo več.