Tiskane izdaje
V tej državi ni težko zagotoviti pet milijard evrov za sanacijo bank, ki prav nič ne pomagajo gospodarstvu, težko pa je zagotoviti nekaj sto milijonov evrov za razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest,« je očital Janko Veber (SD), ki je s poslanskim vprašanjem sprožil več kot peturno razpravo v državnem zboru o drugem tiru. Če se slovenska politika ne bo poenotila glede tega najpomembnejšega strateškega vprašanja, bosta v razvoju obstala Luka Koper in Slovenske železnice, s tem pa še najmanj 400 drugih podjetij, ki so tesno povezana s to logistično hrbtenico.
Prejšnja vlada naračunala le 640 milijonov evrov
Medtem ko se v Sloveniji prepiramo o drugem tiru, Avstrijci gradijo obvoznico mimo Slovenije. Ta bi s kreditom po petodstotni obrestni meri za vsako vloženo milijardo v drugi tir v 30 letih zaslužila 2,5 milijarde evrov, če bi bile obresti triodstotne, bi bil zaslužek 3,3 milijarde, toda Evropska investicijska banka zdaj ponuja državi enoodstotno obrestno mero. Zato je Janko Veber predlagal, da bi se zgledovali po švicarskem in avstrijskem modelu, po katerem se za gradnjo železniške infrastrukture zadolžuje naložbeno podjetje državnih železnic. Ustanoviti bi morali nekakšen železniški Dars, je v parlamentu predlagal Veber in ponovil predlog iniciativne skupine za modernizacijo železniške infrastrukture pri združenju za promet GZS.
Veber, Tomaž Gantar (Desus) in Bojan Dobovšek (nepovezani poslanci) so trdili, da bi državni organi morali temeljito preučiti, kaj se skriva za prizadevanji DRI (in slovenske države), da želi prej posodobiti železniško progo med Trstom in Divačo. Vebra je še posebno zmotilo, da pri teh načrtih sodeluje tudi DRI in da je Jurij Kač z DRI v dvojni vlogi, pri čemer je nasprotoval predlogu, da bi drugi tir vpisali v besedilo koalicijske pogodbe. Tudi nekdanja premierka Alenka Bratovšek je ministru navrgla: »Ne verjamem, da je to res vaš prednostni projekt. To so samo besede, dejanja kažejo drugo. V predlogu proračuna za leti 2016 in 2017 ste drugemu tiru namenili le 16 milijonov evrov. Še kako smo potrpežljivi. Če ne bi bili, bi bila zdaj na dnevnem redu vaša interpelacija,« je dejala Bratuškova in dejala, da je njen infrastrukturni minister Samo Omerzel pustil revidiran projekt, ki je kazal, da bi za drugi tir potrebovali samo 640 milijonov evrov.
Minister Gašperšič je to zanikal in pojasnil, da poteka razpis za izbiro izvajalca za izvlečni tir, ki je začetek gradnje 1,2 kilometra prihodnjega drugega tira. Dejal je, da bi lahko v prvi polovici 2016 pridobili gradbeno dovoljenje in da bi razpis za gradnjo tira lahko objavili takoj, ko bo zaprta finančna konstrukcija. Še zmeraj naj bi »kmalu« objavili razpis za izvedbo preverbe ocenjene vrednosti drugega tira (poslanci so navajali zneske od 400 milijonov do 1,4 milijarde) in možnih izboljšav projekta. Šele v začetku leta 2017 se bodo prijavili na razpis za pridobitev ostankov evropskih sredstev iz ovojnic kohezijskih sredstev. Projekt pa so prijavili tudi za pregled pri Evropskem investicijskem svetovalnem središču (EIAH). Po vseh teh korakih pa bodo objavili še razpis, nekakšno vabilo zainteresiranim zasebnim vlagateljem in tujim državam, da bi preverili njihov interes za vlaganje v drugi tir.
Razprava v državnem zboru se je končala brez sklepov, je pa Janko Veber predlagal, da bi se v državnem zboru čim prej odločali o najprimernejšem modelu financiranja drugega tira in da bi imeli pri tem na voljo tudi model javno-zasebnega partnerstva.
