Miselni preskok v prvinskem dojemanju logistike

Po večletnih prizadevanjih je pred desetimi leti v Celju začela pod okriljem Univerze v Mariboru delovati fakulteta za logistiko. Gonilna sila za njeno ustanovitev in prvi dekan je bil prof. dr. Martin Lipičnik. Fakulteta je v tem času dosegla zavidljive rezultate. Ob jubileju, desetletnici fakultete smo se pogovarjali s sedanjim dekanom prof. dr. Bojanom Rosijem.

Kako ocenjujete desetletno obdobje delovanja fakultete za logistiko?

Od leta 2005, ko smo začeli izvajati študij na vseh treh bolonjskih stopnjah v Celju in na dislocirani enoti v Krškem, smo dosegli zavidljive rezultate. Imamo mednarodno akreditirane programe in kurikulum, ki izraža novodobna znanja logistike.

Naši diplomanti so ob koncu študija kompetentni in celoviti logistiki – opremljeni z logističnim znanjem, družbeno odgovorni, radovedni in ustvarjalni. V okviru svojega znanstveno-raziskovalnega področja smo pomembno obogatili svetovno zakladnico znanja v logistiki. V tem času smo stkali tudi pomembne vezi z gospodarskimi sistemi, vojsko in Javno upravo Republike Slovenije in logistiko uvrstili na zemljevid znanstvenih disciplin.

Kaj je bilo najbolj značilno za to obdobje?

Če se osredotočimo na logistiko kot dejavnost, lahko kot pozitivno gotovo ocenimo miselni preskok v prvinskem dojemanju logistike kot le transporta, prometa in skladiščenja. S trdim in usmerjenim delom smo med slovenskimi gospodarskimi subjekti ozavestili, da uspešno upravljanje in vodenje logistike prinaša konkurenčne prednosti.

Čas gospodarske krize je po eni strani priložnost za logistiko, saj podjetja z njeno uspešno optimizacijo lahko finančno prihranijo. Tako smo v tem času študenti in pedagogi fakultete opravili kar nekaj popisov stanj logistike v slovenskih podjetjih in jim s svojim znanjem optimizirali procese. Po drugi strani pa smo zaradi krize morali prestrukturirati tudi poslovanje fakultete, pri čemer kakovost izvajanja programov ne trpi, manj je le denarja za raziskovalno opremo in razvoj zaposlenih.

Koliko študentov je v tem času končalo študij na vseh stopnjah?

Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru je študij v desetih letih uspešno končalo 1183 diplomantov na vseh treh bolonjskih stopnjah. Številni naši diplomanti so bili izredni študenti, kar pomeni, da so z nadgradnjo izobrazbe ali ostali ali napredovali v podjetjih. Na dodiplomski stopnji namreč izvajamo dva programa, visokošolski strokovni študijski program Gospodarska in tehniška logistika in univerzitetni program Logistika sistemov, medtem ko na podiplomski stopnji izvajamo magistrski in doktorski program Logistika sistemov.

Koliko študentov imate letos?

Na fakulteti študira 482 študentov na treh bolonjskih stopnjah.

Kakšni so načrti fakultete za nekaj prihodnjih let?

V prihodnjih letih hočemo okrepiti sodelovanje s slovenskim okoljem. V desetih letih delovanja smo postali prepoznavni po svojem odličnem raziskovalnem in izobraževalnem delu. Ponosni smo, da nas gospodarske in negospodarske družbe same poiščejo za pomoč, ko se spopadajo z izzivi logistike, zato bomo še okrepili naš stik z gospodarstvom.

Z vzpostavitvijo projektne pisarne smo okrepili tudi svetovalno, informacijsko, operativno in tehnično podporo pri izvajanju in prijavljanju na projekte. Sodelovali smo že v številnih mednarodnih konzorcijih v okviru razpisov v EU, kot je programa čezmejnega sodelovanja (Slovenija - Avstrija), transnacionalnega programa Mediteran, Tempus in Erasmus+.

V desetih letih smo si tudi zaposleni pridobili kompetence, s katerimi lažje pridobivamo projekte, zato so cilji v prihodnosti usmerjeni v to. Še vedno pa hočemo uspešno opravljati naše poslanstvo – izobraževati kompetentne logistike, ki bodo imeli vse potrebno za uspešen preboj na trg dela. Tudi v prihodnje bomo naše programe posodabljali in jih še v večjem obsegu obogatili z izsledki lastnih raziskav.

Sodelujete s podobnimi fakultetami v tujini?

Sodelovanje je nujno, saj v primerjavi s sorodnimi inštitucijami lahko ocenimo svojo vrednost. Fakulteta za logistiko je edina članica Univerze v Mariboru, ki ima mednarodni skupni magistrski študijski program, ki ga izvajamo z Ekonomsko fakulteto Subotica Univerze v Novem Sadu. Je pa naše omrežje poleg fakultet in univerz iz držav nekdanje Jugoslavije razpredeno od Nemčije, Avstrije, Madžarske, Rusije, Turčije vse do Združenih držav Amerike in Singapura. Sodelujemo na različne načine, bodo z gostovanjem strokovnjakov pri nas ali našega gostovanja pri njih, pri pripravi monografij logistike, znanstvenih raziskavah in še bi lahko našteval.

Se študij logistike pri nas razlikuje od študija na drugih fakultetah, in če se, v čem so razlike?

Poudariti je treba, da smo ena redkih evropskih držav s specializirano fakulteto za logistiko. Drugod namreč izvajajo študijsko smer ali modul logistike, kjer navadno poučujejo bodisi le prometni bodisi poslovni vidik logistike. Naši diplomanti pa pridobijo široka interdisciplinarna znanja, s čimer so tudi konkurenčnejši na trgu dela. Logistika ni enoplastna in je kot takšne ne moremo poučevati in proučevati, niti je kot takšne v uspešnem podjetju ne obravnavajo.

Kako bi bilo mogoče bolje povezati izobraževalno sfero z gospodarstvom?

Logistika zaradi svoje aplikativnosti potrebuje nenehno testiranje v realnem okolju, kar brez stika z gospodarstvom ni mogoče. Napredek slovenske logistike je mogoč le v sodelovanju vseh deležnikov in nenehni komunikaciji. Zavedamo se, da se moramo intenzivneje vključevati v ustvarjanje politike v logistiki, saj lahko s svojim strokovnim znanjem in neodvisnostjo svetujemo pri sprejemanju pomembnih in pametnih odločitev.

Ali na vaši fakulteti delujete v tej smeri?

Visokošolsko okolje ne more uspešno delovati brez podpore in stika z gospodarstvom. Fakulteta za logistiko že od ustanovitve sodeluje s slovenskimi podjetji tako na znanstveno-raziskovalnem področju kot z vključevanjem strokovnjakov iz prakse v izvedbo študijskih programov.

Za soustvarjanje novega znanja s ključnimi gospodarskimi subjekti, ki v Sloveniji izvajajo logistične aktivnosti, je ključen osebni stik, zato smo na fakulteti ustanovili projekt Stik raziskovalcev FL UM z gospodarstvom. Namenjen je druženju in predvsem seznanjanju fakultete s potrebami gospodarstva in gospodarstva z idejami in novim znanjem, ustvarjenim na fakulteti. Smo tudi člani Slovenskega logističnega združenja, ki je odlična platforma za povezovanje z gospodarstvom.

Kako imajo študenti možnost preveriti pridobljena znanja v praksi?

Pred začetkom letošnjega študijskega leta smo ob delni podpori gospodarstva odprli dva laboratorija. Prvi je laboratorij za tehniko v logistiki, ki je opremljen z minimizirano različico delovnega okolja v skladišču, podjetje Leoss pa nas je opremilo s programsko opremo.

V laboratoriju za kvantitativno modeliranje pa imamo orodje za tridimenzionalno modeliranje in simulacije logističnih in proizvodnih procesov. Že prej je na fakulteti deloval tudi laboratorij za promet in logistiko sistemov, kjer smo ravno pred kratkim v sodelovanju s podjetjem ETRA postavili polnilno postajo za električna vozila, ki je nadgrajena z analitično programsko opremo za analizo ciklov polnjenja in sončnega obsevanja. Tako smo konkretizirali laboratorijske vaje študentov in pridobili opremo za kakovostnejše raziskave, tudi v korist gospodarstva.

Kako je z zaposlovanjem vaših diplomantov?

Letos je bila objavljena raziskava, ki so jo opravili v družbi ManpowerGroup. Med 621 slovenskimi delodajalci kar 14-odstotno rast zaposlovanja napovedujejo delodajalci v panogi logistike, trgovine in transporta. Tudi po naših analizah med diplomanti naše fakultete ugotavljamo, da je zaposljivost diplomiranih logistikov dobra. In kar nas še posebej veseli, naši diplomanti že zasedajo vodstvene in vodilne položaje v podjetjih. Ponekod so prav oni ustvarili nove oddelke logistike.